Papež Leon XIV. / Simpatičen, pozoren, malček dolgočasen

Robert Francis Prevost je svoje prvo sporočilo posredoval, še preden je na balkonu bazilike svetega Petra spregovoril prvo besedo. Gre le za formalnost, ki pa zbuja pozornost. Si bo novi papež zaželel iz omare potegniti stara, razkošnejša oblačila? To je temno rdeča štola, izvezena z zlato nitjo, ki si jo novi papež ogrne čez ramena, ko se prvič pokaže javnosti. Frančišek je leta 2013 prekinil to tradicijo in je pred vernike stopil samo v beli papeški halji, kar je bila simbolična gesta skromnosti.

Papež Leon XIV., kot se je poimenoval Prevost, je nosil razkošno štolo in s tem že simbolično nakazal, da mu je vsaj na zunaj tradicija pomembnejša kot njegovemu na velikonočni ponedeljek preminulemu predhodniku Frančišku. Bežno se je nasmehnil in se zbrano ozrl po množici na Trgu sv. Petra. Nato je že s prvimi besedami pojasnil, da bo ohranil Frančiškovo dediščino in jo nadgrajeval. Govoril je o ponižnem miru brez orožja in mostovih, ki jih bo gradil z dialogom. »Cerkev mora prva stopiti na stran tistih, ki trpijo,« je povedal novi pontifeks. Postalo je jasno, da se strahovi številnih ne bodo uresničili in katoliška cerkev ne bo spremenila smeri: liberalnemu papežu ne bo sledil konservativnejši, kot se je to pogosto dogajalo v preteklosti, in tako bo 1,4 milijarde vernikov spet vodil reformist.

Kdo je 267. namestnik Kristusa na Zemlji in kaj njegova izvolitev pomeni za prihodnost cerkve?

Prvič v zgodovini ima največja krščanska veroizpoved ameriškega vodjo. Prevost, rojen v Chicagu, ne spada med Trumpove občudovalce, ki jih je sicer med ameriškimi kardinali veliko.

Nasprotno, februarja letos je Robert Prevost na svojem profilu na omrežju X objavil članek, v katerem nenaklonjenost priseljencem namestnika ameriškega predsednika J. D. Vancea kritizirajo kot zgrešeno.

Za cerkev je vse našteto dobro znamenje. Prevost bo znal nagovoriti več celin in se sporazumeval v mednarodno najpomembnejšem jeziku – na žalni slovesnosti za Frančiškom se Vatikanu sploh ni zdelo nujno, da bi molitve na velikem zaslonu v italijanščini, latinščini in grščini opremili s podnapisi.

Novega papeža opisujejo kot zelo simpatičnega, pozornega, a mogoče majčkeno dolgočasnega, kljub temu pa dovolj očarljivega.

Prevost je pri 69 letih po merilih za navadne državljane pravzaprav idealne starosti za upokojitev, njega pa čaka eno najbolj stresnih delovnih mest na svetu. Avdience od jutra do večera, potovanja po vsem svetu, pričakovanja, da bo rešil cerkev in človeštvu povrnil smisel. Sliši se naporno. »Ne prizadeni mi tega!« naj bi molil Joseph Ratzinger, ko je leta 2005 sedel v konklavu. Njegova molitev ni bila uslišana.

Leon XIV. mora zdaj najprej odločiti o številnih praktičnih vprašanjih. Vsako njegovo potezo bodo odslej budno spremljali, saj v pogosto skrivnostnem vatikanskem svetu lahko namiguje, kaj si misli. Nekoč so papeži ukazali zgraditi novo cerkev, ki bi predstavljala njihov odnos do Boga in sveta, ali pa so slavnim umetnikom, kot sta bila Michelangelo in Rafael, naročili izdelavo programatskih del.

Danes je vse za nekaj stopenj manjše in poteka hitreje. Prevostu ni treba drugega, kot da se pripelje v stari katrci ali rabljeni pandi, kot se je Jorge Mario Bergoglio, ali da kot drugi predhodniki sede v luksuzno limuzino, pa bo obelodanil svoje progresivno ali konservativno držo. Za pravi načrt vladanja je vsekakor prezgodaj – navsezadnje je komaj dobro izvedel, kakšna usoda mu je namenjena.

Prevost bo zdaj sestavil prihodnji program. Pričakovanja predvsem na tako imenovanem globalnem jugu so velika. V konklavu so kardinali iz Afrike, Azije, Latinske Amerike in Oceanije pomenili večino glasovalnih upravičencev. Novinec si bo moral vzeti k srcu njihove predloge, saj brez njih ne bi bil izvoljen na položaj.

»Rdeče kapice« hočejo spet sodelovati pri vodenju, ne pa, da jih vedno znova presenetijo papeževe pobude, kot na primer konec leta 2023, ko je Frančišek nenadoma dovolil blagoslov istospolnih parov.

Kardinal Alvaro Ramazzini iz Gvatemale je na primer v nekem intervjuju povedal, da mora cerkev braniti migrante. Ti so se zaradi skrajne revščine prisiljeni odpraviti na nevarne poti pod nadzorom kriminalnih združb, kjer pogosto postanejo žrtev izsiljevanja in trgovine z ljudmi.

Če bo Leon XIV. sledil tem željam, bo moral še ostreje kot Frančišek grajati Evropsko unijo in ZDA. »Novi papež mora nadaljevati zaščito najranljivejših,« je poudaril Ramazzini.

In le kaj bo cerkev storila s svojim vsaj na Zahodu slabo prodajanim izdelkom, Sveto trojico? Kardinali so pretekle dni v svoji slovesni vatikanščini intenzivno razpravljali o tej za mnoge od njih najpomembnejši temi, o evangelizaciji. Pod tem izrazom si predstavljajo poskuse, da bi v posvetnih, brezbožnih zahodnih družbah spet uspešneje tržili katolištvo. Leon XIV. mora zdaj le še najti pravo prodajno formulo.

Prejšnji teden se je v Rimu sestalo 950 katoličank z vsega sveta: opatinje in prednice redovnih skupnosti so se zbrale na konferenci v hotelu med visokimi palmami na obrobju mesta, ne da bi javnost to kaj dosti zaznala.

Sovpadanje konference s konklavom je bilo seveda naključno, a bi njihovo srečanje kljub temu skoraj lahko označili za nekakšen ženski protikonklave.

Samozavest udeleženk je vsekakor bila primerno velika. Seveda se tudi v njihovem krogu najdejo osebe, ki bi lahko vodile cerkev.

Teologinja Katharina Ganz iz nemškega Würzburga, ki se zavzema za enakopravnost žensk v cerkvi, je prepričana, da je vloga žensk v cerkvi pri posvetovanjih med predkonklavom veliko premajhna. Upa, da bo novi papež naredil velik korak naprej. »Ženske na vseh celinah trpijo v patriarhizmu in klerikalizmu,« torej pod nadvlado moških tako v družbi kot cerkvi. »Ženske si na nobenem področju ne želijo biti zatirane in diskriminirane,« je dodala frančiškanka Katharina. V tem vprašanju si je bilo 950 visokih redovnic enotnih.

»Ženske ne sedijo za vzvodih moči, pa bi morale.« Vse strani veliko pričakujejo od Leona XIV. Med pontifikatom njegovih predhodnikov se je nakopičilo veliko dela, kajti Frančišek je sicer rad dajal pobude, obiskoval je manjšine in se ob marsičem v katoliškem nauku le smehljal, strogih dogem pa ni spreminjal.

Tako bo zdaj od novega papeža odvisno, ali bo dovolil, da se Frančiškova dediščina porazgubi, ali pa jo bo prevedel v obsežne reforme in spremenil cerkveno pravo in 800 strani debeli katekizem, ki neizpodbojno opisuje katoliški nauk.

Ima novi mož na vrhu dovolj moči za takšne reforme? In kako dolgo bo trajala podpora kardinalov, ko se bo navdušenje na Trgu sv. Petra poleglo?

Matthias Katsch spada med ustanovitelje mednarodne mreže Ending Clergy Abuse, ki se po vsem svetu zavzema za žrtve spolnih zlorab, ki jih zagrešijo duhovniki. Med predkonklavom se je mudil v Rimu. »Cerkvi hočemo povedati, da ji bomo gledali pod prste,« je povedal.

Vendar aktivistu ne gre le za osebno odgovornost škofov, kardinalov in svetih očetov, temveč od Prevosta zahteva temeljite spremembe pri številnih zadevah, od stroge prepovedi kontracepcije prek obveznega celibata za župnike do diskriminacije istospolnih parov. »Dvojna morala v seksualnih vprašanjih je največja težava cerkve,« je prepričan.

Ima novi mož na vrhu dovolj moči za takšne reforme? In kako dolgo bo trajala podpora kardinalov, ko se bo navdušenje na Trgu sv. Petra poleglo in se bo v Vatikan vrnil utrip vsakdanjega življenja?

Leon XIV. si najbrž ne bo mogel privoščiti Frančiškovih bližnjic, kajti kljub vsem spletkam, vsebinskim razlikam in velikim razlikam v interesih med celinami in skupinami so kardinali med svojimi posveti večkrat nedvoumno poudarili, da vodenje ne more več potekati tako. »Rdeče kapice« hočejo spet sodelovati pri vodenju, ne pa, da jih vedno znova presenetijo papeževe pobude, kot na primer konec leta 2023, ko je Frančišek nenadoma dovolil blagoslov istospolnih parov. 

© 2025 Der Spiegel