Sodna reforma

Na ministrstvu za pravosodje so pripravili sodno reformo, ki naj bi bila že te dni vložena v zakonodajni postopek in v državnem zboru potrjena še v tem mandatu. Z njo naj bi zagotovili, da bodo vsi državljani deležni pravice v podobnem času – na obrobju je namreč pravica pogosto dosegljiva v doglednem času, v urbanih središčih oziroma predvsem v prestolnici pa se postopki dolgo vlečejo. Poleg tega naj bi novosti omogočile ustavitev ponovnega trenda kopičenja sodnih zaostankov oziroma »podaljševanja pričakovanega časa reševanja zadev«. Ta je kazalnik, nekakšna ocena časa, potrebnega za rešitev posamezne zadeve pred sodiščem, in se zadnja leta spet vztrajno podaljšuje.

V Sloveniji je 44 okrajnih sodišč in 11 okrožnih in glede na poselitev so zelo neenakomerno obremenjena, seveda pa tudi neenakomerno kadrovsko zasedena. V državi so recimo tri sodišča z le po enim sodnikom, devet sodišč pa le s po dvema. O operativnosti takšnih sodišč verjetno sploh nima smisla razpravljati. Delitve na okrajna, ki razsojajo večinoma o manj zapletenih pravdnih zadevah, blažjih kaznivih dejanjih in prekrških, ter okrožna, kjer se odloča o bolj zapletenih primerih, je zdaj konec. Nova zakon o sodiščih in zakon o sodnikih prinašata »enovitega okrožnega sodnika«. Predsedniki sodišč naj bi s tem dobili potrebne vzvode za takšno organizacijo dela, ki bi omogočila enakomernejši dostop do sodišč po državi in prispevala k pravici do sojenja v razumnem roku. Kršitev te pravice – v podobi sodnih zaostankov – pesti državo že vse od osamosvojitve, v nekaterih obdobjih manj, v drugih bolj. Zdaj smo očitno v obdobju, ko to spet postaja težava.

Predlog zakona o sodiščih vsebuje poglobljeno analizo reševanja zadev na okrajnih sodiščih v zadnjem desetletju. Ta kaže, da sodstvo pri enaki ali celo nekoliko večji kadrovski zasedenosti rešuje 15 odstotkov manj zadev, kot jih je prej. Na nekaterih področjih naj bi reševali celo tretjino manj zadev kot nekoč. To pa pomeni ponovno rast sodnih zaostankov, ki so pravzaprav od vekomaj največja težava slovenskega pravosodja. Rešitev naj bi torej bila v enakomernejši obremenitvi sodnikov. To tudi pomeni, da bodo nekateri sodniki primorani opraviti več dela in rešiti več zadev kot doslej. Pomeni pa prav tako, da se bodo tudi težje, bolj zapletene, pomembnejše zadeve z morda vplivnejšimi obtoženci oziroma strankami reševale pred manjšimi sodišči, ki so zagotovo (še) dovzetnejša za (nedovoljene) pritiske kot večja.

Janez Janša napoveduje – če bo spet prevzel oblast – čistke v pravosodju. Vlada Roberta Goloba se je odločila za sodno reformo v dogovoru s sodno vejo oblasti. Kdo bo uspešnejši?

Nov bo tudi Centralni digitalni distribucijski sistem v Celju, ki bo na enem mestu sprejemal vso papirnato pošto in bo vzpostavljen najkasneje do 30. junija prihodnje leto, saj se financira iz evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. In zakaj ga omenjamo? Ker naj bi vključeval tudi povsem avtomatiziran sistem dodeljevanja spisov sodnikom. Kar zdaj na podlagi veljavne zakonodaje in področnih aktov počno predsedniki sodišč oziroma oddelkov, bo poslej na isti pravni podlagi samostojno izvajal računalniški program. Ali bo potem res manj pritožb glede (ne)pristranskosti sodečega sodnika, ki jih poslušamo v številnih zadevah, deležnih največ pozornosti javnosti, ali morda celo več, pa bomo še videli.

Gre za novosti, o katerih se je govorilo že v preteklosti in jim v sodstvu v glavnem ne nasprotujejo. Ker pa gre za večje sistemske spremembe, je tudi predvideni čas prilagajanja nanje nekoliko daljši. Tako bo zakonodaja začela veljati šele 1. januarja 2027. Temu bo v praksi sledilo dodatno nekajletno obdobje prilagajanja, ko se bodo nekdanji okrajni sodniki privajali na delo z zahtevnejšimi zadevami. In po dveh letih od uveljavitve, spomladi 2029, bo posebna implementacijska skupina opravila analizo stanja. Prvi pozitivni (ali pa negativni) rezultati reforme bodo torej vsaj za silo vidni poleti ali jeseni 2029. Takrat se bo nekako pokazalo, ali in koliko je nova organizacijska struktura, ki so si jo sicer želeli tudi sodniki sami, prispevala k večji učinkovitosti sodstva, koliko pa je sodnikom zgolj prinesla nove nazive, izpostavam celotne sodne mreže pa nove označevalne table.