Intervju / »Študenti, ki so judovskega rodu, poročajo, da se počutijo ogrožene, saj večina podpira Palestino«

Friedrich Merz, vodja nemških krščanskih demokratov (CDU), je po manjšem debaklu, ko v prvem krogu v bundestagu ni dobil dovolj glasov, le prisegel in postal deseti nemški kancler. To je bila zagotovo slaba popotnica za vlado, naslednico Scholzeve, ki je bila pogosto deležna kritik prav zaradi nestabilnosti. In hkrati za vlado na čelu največjega evropskega gospodarstva, ki naj bi zaradi spremenjenih razmer v svetu igralo vodilno vlogo pri odzivu na Putinovo ravnanje in ruski napad na Ukrajino ter na Trumpovo hazarderstvo v svetovni politiki. Česa se bo morala lotiti najprej? »Številnih tudi starih težav, čeprav novih odgovorov ne vidim na obzorju,« se boji nemški filozof dr. Dirk Quadflieg, profesor na Univerzi v Leipzigu na Saškem, ki sicer velja za eno glavnih oporišč skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), stranke, ki bi od morebitnih napačnih potez nove vlade lahko imela največ koristi. Nedavno sta ga v Ljubljani gostila Goethe-Institut Slovenija in Filozofska fakulteta.

Se kdaj ozrete po predavalnici in se vprašate, koliko vaših študentov je na zadnjih volitvah glasovalo za AfD? 

Če zares pomislim, ne, ta misel me ni še nikoli prešinila. Verjetno z razlogom. Na mojem študijskem programu je študentska skupnost zelo raznolika, večina študentov je levo usmerjena in politično angažirana. Zato mi niti na misel ni prišlo, da bi kateri od njih lahko volil AfD. To bi bila kvečjemu izjema. Podobno na splošno velja za Leipzig, ki je v več pogledih živahno univerzitetno mesto z močno levo kulturo. Pomagajo ga oblikovati predvsem mladi, ki pridejo tja študirat od drugod. Nemčija je sicer polna takšnih navideznih protislovij. München, denimo, je sredi pretežno konservativne Bavarske od nekdaj deloval podobno. Tudi na Saškem je izrazita razlika med bolj urbanimi in ruralnimi okolji. Čeprav je AfD tam na zadnjih volitvah dobila približno 20 odstotkov glasov.