NSi bo vztrajala

SDS in njeni sopotniki iz časa medkoronske vladavine želijo preprečiti pregon "lastnega" člana, ki jim je grozil s smrtjo 

Konec leta 2021 je Robert Golob, ki mu vlada Janeza Janše ni podaljšala mandata na čelu energetske družbe Gen-I, napovedal dejaven vstop v politiko, na začetku naslednjega leta pa se je že dogovarjal s političnimi strankami leve sredine in vodil v anketah javnega mnenja. To pa je bil tudi čas, ko so najpomembnejši predstavniki tedanje koalicije, predsednik vlade, ministri, poslanci začeli prejemati pisemske pošiljke z grožnjami s smrtjo, svoje fotografije s prekrižanimi obrazi, vislicami in celo naboje, na katerih so bila napisana njihova imena. Slišali smo, da se tedanji oblasti godi krivica, da si zasluži našo naklonjenost in da so njeni politični nasprotniki čisto pobesneli.

A celjski kriminalisti so tedaj hitro zbrali več neposrednih dokazov – poleg drugih tudi posnetke kamer in celo DNK storilca iz pisemskih pošiljk. Ti dokazi niso pustili veliko dvoma, da je pošiljatelj Celjan Teodor Goznikar, nekdanji pomembni član SNS in tesni sodelavec večnega predsednika te stranke Zmaga Jelinčiča. Dve leti pred tem sta se skupaj fotografirala med obiskom Hitlerjeve planinske rezidence Orlovo gnezdo na Bavarskem in fotografijo objavila na Facebooku. Jelinčič, ki je kot podpornik Janševe vlade tudi prejel pisemski naboj, je po razkritju, da gre za Goznikarja, dejal, da je v šoku, in ga je naslednji dan izključil iz stranke.

Slovenski kazenskopravni sistem pa deluje v svojem tempu in v ponedeljek naj bi se na celjskem okrožnem sodišču začelo sojenje, vendar se to ni zgodilo, saj se je obtoženi zaradi bolezni opravičil. Se je pa na sodišču zbralo nekaj izmed več deset politikov, ki so tedaj prejeli grožnje. Vsi po vrsti, iz SNS in SDS, so pred sodiščem pojasnjevali, da umikajo predloge za pregon in da vse skupaj ni bilo nič, morda le slaba šala. Pri podanem predlogu za pregon pa vztrajajo v NSi oziroma predsednik stranke Matej Tonin in še nekaj poslancev, ki so prejeli omenjeno pisemsko grožnjo.

Tožilka Maja Lajh se je sicer po naroku spraševala, ali je smiselno vztrajati pri obtožnici, če temu nasprotuje tako rekoč celotna skupina 41 oškodovanih politikov. A ker je prav Janševa vlada spremenila zakonodajo, mora tožilstvo, če kdo grozi politikom, storilca preganjati po uradni dolžnosti in mnenje oškodovancev ni več pravno relevantno. Tonin pojasnjuje, da je nenavadni položaj nastal zato, ker je velika večina politikov od pregona odstopila na prigovarjanje stranke SNS, da pa v NSi tega ne mislijo storiti in bodo vztrajali pri pregonu in sojenju: »Če nekdo pošlje 41 pisemskih groženj s smrtjo ter pošiljkam prilaga celo naboje, je ne le potrebno, ampak nujno, da se razišče ozadje. Da torej obtoženi pove, zakaj je to storil, in če ni šlo za njegovo idejo, po čigavem nareku.«