Slovenija beleži večjo razširjenost uporabe konoplje kot druge države

Kdaj ogroža zdravje mladih Evropejcev?

Raziskava ESPAD 2024, izvedena med dijaki 37 evropskih držav, je pokazala, da uporaba drog med najstniki upada. Naraščajo pa uporaba e-cigaret, nemedicinska raba zdravil, igranje videoiger in spletnih iger na srečo. Opazen je porast tveganega vedenja med dekleti, kot dobro pa sta svoje duševno zdravje ocenili le slabi dve tretjini dijakov.

Rezultati raziskave ESPAD 2024 kažejo, da sta pitje alkohola in kajenja v zadnjih 30 letih občutno upadla. Vendar pa beležijo porast uporabe elektronskih cigaret, ki se je od leta 2019 povečala s 14 na 22 odstotkov, pri čemer so dekleta pogosteje poročala o uporabi kot fantje.

Raziskava kaže tudi na dolgoročni upad uporabe prepovednih drog, a konoplja ostaja najpogosteje uporabljena droga. Povprečno 12 odstotkov evropskih dijakov poroča, da so vsaj enkrat v življenju poskusili konopljo.

Slovenija beleži večjo razširjenost uporabe konoplje kot druge države. Mladostniki pri nas konopljo uporabljajo visoko rizično. Zgodnja uporaba konoplje, torej pred 13 letom, je običajno pogostejša pri fantih kot pri dekletih, v Sloveniji pa je ravno obratno. Slovenija med drugim poroča tudi o najvišji zaznani dostopnosti cracka med 16 državami, ki so zbirale te podatke.

Slovenija beleži večjo razširjenost uporabe konoplje kot druge države. Mladostniki pri nas konopljo uporabljajo visoko rizično. Slovenija med drugim poroča tudi o najvišji zaznani dostopnosti cracka med 16 državami, ki so zbirale te podatke.

Skrb vzbujajoč je podatek o vse pogostejši nemedicinski uporabi zdravil, zlasti med dekleti. Najpogosteje zlorabljena zdravila so pomirjevala, protibolečinska zdravila in zdravila za zdravljenje motenj pozornosti. Tudi pri nemedicinski uporabi zdravil med mladostniki je Slovenija zabeležila enkrat višji odstotek (šest odstotkov) kot druge države, kjer je v poprečju uporaba med dijaki triodstotna. Slovenija beleži tudi enega najvišjih odstotkov vdihavanja plinov, kot je dušikov oksid, pred dopolnjenim 13. letom starosti.

Raziskava je pokazala še, da se je od leta 2019 igranje spletnih iger na srečo skoraj podvojilo, najbolj med dekleti. Škodljivo igranje na srečo je naraslo na devet odstotkov, kar zahteva okrepljeno preventivo, menijo avtorji raziskave. Približno dva od treh dijakov (65 odstotkov), ki so poročali o igranju iger na srečo, sta to počela preko spletnih platform. Slovenija ima drugi najvišji zaznan odstotek tovrstnega početja (77 odstotkov), pred njo je le Švedska (81 odstotkov).

Tudi igranje videoiger je v porastu - lani je videoigre igralo 80 odstotkov evropskih dijakov, največjo rast pa so zabeležili med dekleti (z 22 odstotkov na 71 odstotkov). Skoraj polovica dijakov poroča tudi o problematični uporabi družbenih omrežij.

Raziskava je pokazala še, da so tovrstna tveganja, ki torej niso povezana z uporabo substanc, v javnosti najmanj obravnavana. Najmanj v Sloveniji in na Islandiji.

Lani je videoigre igralo 80 odstotkov evropskih dijakov, največjo rast pa so zabeležili med dekleti (z 22 odstotkov na 71 odstotkov). Skoraj polovica dijakov poroča tudi o problematični uporabi družbenih omrežij.

Raziskava se je v luči posledic pandemije covida-19 ter ob nadaljevanju konfliktov v Evropi in na Bližnjem vzhodu prvič osredotočila tudi na duševno zdravje mladostnikov in ga ocenila z indeksom Svetovne zdravstvene organizacije. Le 59 odstotkov dijakov je poročalo o dobrem duševnem počutju, pri čemer so fantje dosegli boljše rezultate kot dekleta. Najnižja raven dobrega duševnega zdravja je bila zabeležena med dijaki v Ukrajini. Skoraj tri četrtine evropskih dijakov je sodelovalo v preventivnih programih, najpogosteje v zvezi z uporabo alkohola in manj glede vedenjskih tveganj.

Rezultati raziskave po mnenju avtorjev kažejo potrebo po celostni obravnavi duševnega zdravja, vedenjskih tveganj in bolj uravnoteženih preventivnih strategij, z upoštevanjem razlik med spoloma in med regijami.

Raziskava je bila izvedena v sodelovanju z Evropsko agencijo za droge (EUDA), koordiniral pa jo je Italijanski nacionalni raziskovalni svet. V tokratni raziskavi je sodelovalo skupno 113.882 dijakov, starih 15 in 16 let iz 37 evropskih držav, ki so izpolnili anonimni vprašalnik. To je že osmo zbiranje podatkov v okviru projekta ESPAD, ki poteka od leta 1995. S tokratnim so tako obeležili 30-letnico spremljanja tveganega vedenja mladostnikov po vsej Evropi.

***

PRIKAZ NASPROTNIH DEJSTEV

Konoplja kot grešni kozel: kje je kontekst?

*Opomba: Mladina je povzeto poročala po STA.

Spoštovano uredništvo Mladine,

Prebral sem članek, ki ste ga 21.5. 2025 povzemate iz poročila Slovenske tiskovne agencije (STA) in ki nosi naslovno trditev, da "Slovenija beleži večjo razširjenost uporabe konoplje kot druge države" *. Takšna trditev si nedvomno zasluži natančnejši pregled – še posebej zato, ker temelji na ugotovitvah raziskave ESPAD 2024, torej najbolj obsežnega evropskega vira podatkov o rabi psihoaktivnih snovi med mladimi. A če podrobneje pogledamo številke, se izkaže, da je vaš naslov – v najboljšem primeru – zavajajoč, v najslabšem pa prispeva k moralni paniki brez empirične podlage.

Slovenija ni "najhujši primer" med državami. Uporaba konoplje pri nas ni najvišja v Evropi, ni edini indikator tveganega vedenja in ni nova informacija ali trend. Po podatkih ESPAD 2024 je v Sloveniji delež dijakov, ki so kdaj v življenju uporabili konopljo, 12 odstotkov – kar je točno evropsko povprečje in torej nikakor ne pomeni, da Slovenija beleži “večjo razširjenost” kot druge države. Za primerjavo: na Češkem je ta delež 24 %, v Lihtenštajnu 23 %, kar je skoraj dvakrat več. Slovenija torej po tem ključnem kazalniku ni izstopajoča, temveč tipična.

Drži, da ima Slovenija nekoliko višji delež trenutne uporabe konoplje (v zadnjih 30 dneh): 8,6 %, kar jo uvršča med višje vrednosti v raziskavi – a še vedno ne na sam vrh. Podobno velja za t. i. visokotveganje uporabnike konoplje, kjer je Slovenija z 5,9 % med državami z najvišjim deležem, a spet ni edina – enako velja za Češko. Tudi pri zaznani dostopnosti konoplje med mladimi je Slovenija med vodilnimi državami, a v skupini z Nemčijo, Dansko in Norveško.

Medtem ko zakonodajni proces že več let zaostaja pri celostni ureditvi konoplje – tako za medicinsko kot osebno in industrijsko uporabo – je v Sloveniji praktično brez nadzora postal dostopen HHC (heksahidrokanabinol), polsintetični kanabinoid, ki ima psihoaktivne učinke primerljive s THC-jem, a trenutno ni reguliran kot prepovedana droga. V številnih trgovinah po Sloveniji je HHC na voljo mladostnikom brez starostnih omejitev, brez sistemskih opozoril, brez kliničnih študij o tveganjih, medtem ko se naravna konoplja – z znano toksikološko sliko in dolgo zgodovino uporabe – še vedno obravnava skoraj izključno kot kriminalno vprašanje. To situacijo so omogočili visoko pozicionirani strokovnjaki na MZ, JAZMP in NIJZ ter odločevalci, ki zavračajo celovito ureditev konoplje, kljub dolgoletnim pozivom neodvisne stroke, sodne prakse in civilne družbe. Zaradi te neaktivnosti nastaja regulativni vakuum, ki bolj favorizira prodajo nepreverjenih sintetičnih derivatov kot uporabo preverjene rastline v nadzorovanem kontekstu. To ne pomeni zaščite mladih – to pomeni regulatorni neuspeh. Vse to zahteva natančnost in razlago, ne pa posplošene in senzacionalistične povzetke. Poudarja potrebo po previdni interpretaciji podatkov o zaznani dostopnosti in po vključevanju različnih virov informacij pri oblikovanju politik in poročanju o uporabi drog. Trditev, da Slovenija "beleži večjo razširjenost uporabe konoplje kot druge države ", ignorira metodološke razlike med kazalniki, hkrati pa prezre ključne dele poročila ESPAD 2024, ki so vsaj toliko – če ne bolj – alarmantni.

Uporaba e-cigaret je v porastu in je presegla 22 %, pri čemer dekleta prehitevajo fante.

Nemedicinska uporaba zdravil med mladimi v Sloveniji znaša 6 %, kar je dvakrat več od evropskega povprečja.

Slovenija beleži drugi najvišji delež spletnega igranja na srečo (77 %) med dijaki – takoj za Švedsko.

Medtem pa kar skoraj polovica mladih poroča o problematični uporabi družbenih omrežij, kar raziskovalci povezujejo z upadom duševnega zdravja.

In prav duševno zdravje je eno osrednjih sporočil raziskave ESPAD 2024: le 59 % evropskih dijakov poroča o dobrem počutju, zelo slabe rezultate pa imajo dekleta. A te teme so v članku "Slovenija beleži večjo razširjenost uporabe konoplje kot druge države" premalo poudarjene – namesto tega bralec dobi vtis, da je konoplja glavni problem slovenskih najstnikov.

Vloga medijev v tem kontekstu je ključna. Ko zakonodaja, stroka in zdravje trčijo, je naloga neodvisnega novinarstva, da preseže senzacionalistične naslove in zagotovi informirano, odgovorno in uravnoteženo poročanje. Še posebej v trenutkih, ko se oblikuje nova zakonodaja o konoplji, je korektno poročanje temelj demokracije – ne le zaradi resnice same, ampak tudi zato, da javnost razume posledice, izbire in možnosti. Ob vsem tem bi tudi od kritičnega tednika, kot je Mladina, pričakoval več konteksta, analitičnosti in zadržanosti pred posploševanjem, še posebej pri tako občutljivih družbenih vprašanjih. Uporaba drog med mladimi je realen izziv, a napačna ali nepopolna interpretacija podatkov škodi verodostojnosti poročanja – in, še huje, usmerja javni diskurz stran od resničnih prioritet.

S spoštovanjem,

Dušan Nolimal,

zdravnik, raziskovalec, spec. javnega zdravja ,

ICANNA