Nosni obliži / Prej vračarstvo kot čudežno orožje

Ko kje v globinah družbenih omrežij peščica vplivnežev objavi nekaj filmčkov o domnevno novem trendu, to ni nič posebnega, navsezadnje je zbujanje pozornosti njihova služba.

Ashton Hall, mišičast tip, trdi, da vstane sredi noči, ker se več ur pripravlja na nov dan, med drugim tudi z vajami in ledenimi kopelmi za obraz. Seveda vse to počne z razgaljenim zgornjim delom telesa.

Zanimivejše je, da ima na nosu majhen črn obliž. Tudi drugi vplivneži in športniki na družbenih omrežjih se zadnje čase pojavljajo z njim.

Ko se za nosni obliž odločijo celo poklicni športniki, postane zadeva zanimiva tudi za druge, ne nazadnje tudi za športne strokovnjake.

Nosni obliži doživljajo presenetljivo vrnitev.

Uporabljajo ga poklicni nogometaši, kot sta Cristiano Ronaldo in Phillip Tietz, pa smučarji in najboljši tenisači.

Casper Ruud in Carlos Alcaraz sta z ozkim obližem na nosu stala na teniškem igrišču v Rotterdamu. Slednji, najmlajša številka ena v zgodovini tenisa, je zatrdil sicer, da le zato, ker se je malo prehladil in imel zamašen nos.

Nosne obliže uporabljajo poklicni nogometaši, kot sta Cristiano Ronaldo in Phillip Tietz, pa smučarji in najboljši tenisači.

Če poklicni športniki prisegajo na takšne obliže, potem pa nekaj že mora biti na stvari. Ali pač?

Proizvajalci v resnici oglašujejo, da povečajo količino kisika, ki ga vdihnemo. Na prvi pogled zveni logično. Obliž nosnice potegne navzgor in nosne odprtine se na videz povečajo.

To naj bi prvotno pomagalo smrčačem in s tem namenom so obliže v devetdesetih letih tudi razvili. Takrat so doživeli pravi razcvet in nenadoma so jih začeli uporabljati tudi vzdržljivostni športniki. Kanadska atletinja Kate Van Buskirk je pojasnila, da obliže uporablja, ker so ji že v srednji šoli diagnosticirali astmo.

Zdaj je na trgu nova generacija nosnih obližev, ki naj bi prav tako izboljšali spanec in tudi športne dosežke. Deluje z magneti, ki jih uporabnik nalepi na nosnice. Kovinska zaponka nosnice še bolj razširi in naj bi pripomogel k več kisika v pljučih.

Med vadbo vsak človek prej ali slej začne dihati skozi usta, ker je tako manjši upor. Vendar ima dihanje skozi nos nekaj prednosti. »Nos med dihanjem deluje kot filter pri avtomobilu,« je pojasnil Lars Donath z Instituta za znanost o vadbi in športno informatiko na Nemški visoki šoli za šport v Kölnu. Zrak se med dihanjem skozi nos navlaži in segreje. Nos dihalne poti varuje pred škodljivimi snovmi in prefiltrira na primer povzročitelje bolezni. Med vadbo v vročini ima dihanje skozi nos še eno prednost: sapnik se ne izsuši tako hitro kot med dihanjem skozi usta, kar pomirja občutek žeje. Predvsem pa med dihanjem skozi nos v celice pride več kisika, za kar je odgovoren dušikov monoksid, ki nastaja v obnosnih votlinah in ga vdihnemo skupaj s kisikom. Širi krvne žile in skrbi, da sprejmemo nekaj odstotkov več kisika.

A žal dosedanje meritve kažejo komaj merljiv vpliv obližev na telesne zmogljivosti. Pri 168 poskusnih osebah niso izmerili pomembnega dviga maksimalne količine kisika, prav tako se 138 udeležencem študije ni znižal srčni utrip. Celo subjektivna ocena vzdržljivosti med napori ni bila prepričljiva, saj se je 92 udeležencem zdela enaka kot brez obliža na nosu. »Učinek je tako primerljiv s placebom,« je sklenil Donath.

A tudi placebo ima učinek, vendar ne dokazljivo fiziološkega, temveč psihičnega. Tako tudi Donath priznava, da celo neznaten učinek upravičuje uporabo nosnih obližev v profesionalnem športu. Kdor ima občutek, da obliž na nosu koristi njegovemu telesu, se z njim dobro počuti in lažje diha, naj ga le uporablja, je povedal.

S tem se ne strinjajo vsi. Obliži namreč lahko poslabšajo zmogljivost. Kdor verjame, da mu brez nosnega obliža med vadbo nekaj manjka, bi se lahko dejansko lahko slabše odrezal, če ga nima na nosu. »To je klasičen primer učinka noceba, ki ga izzove obliž,« pravi Donath.

Po drugi strani pa obliži marsikomu pomagajo, da je pozornejši na dihanje skozi nos. A kdor želi z nižjo intenzivnostjo pospešiti presnovo maščob, da lahko teče, kolesari ali plava dolgo in enakomerno, se lahko ravna po klasični metodi: dihanje naj bo tako umirjeno, da se še lahko pogovarja. 

© 2025 Der Spiegel