Populistična in nekonstruktivna retorika GZS 

V ponedeljek je evropska komisija objavila nove, pričakovano znižane napovedi gospodarske rasti. Povprečna gospodarska rast v evrskem območju naj bi bila letos 0,9-odstotna namesto 1,3-odstotna, v Sloveniji pa 2,0-odstotna namesto 2,5-odstotna. Napoved evropske komisije se je s tem približala aprilski napovedi IMF in majski napovedi EBRD, ki Sloveniji letos napovedujeta 1,8- oziroma 1,9-odstotno rast. »V primerjavi z jesensko napovedjo so se ocene precej znižale predvsem zaradi vpliva višjih carin in povečane negotovosti, ki so jo povzročile nedavne nenadne spremembe ameriške trgovinske politike in nepredvidljivost končne konfiguracije carin,« so popravke utemeljili pri evropski komisiji in dodali: »Povečana negotovost zaradi svetovnih trgovinskih napetosti in podnebnih nesreč pomeni negativna tveganja za rast.«

V Sloveniji pa je ta teden veliko več pozornosti zbudila teden dni stara Eurostatova objava, po kateri se je slovenski BDP v prvem četrtletju letos zmanjšal za 0,8 odstotka, največ v evrskem območju. Več strokovnih institucij je že ob objavi izrazilo presenečenje nad zmanjšanjem in ga pripisalo zlasti povečani negotovosti zaradi trgovinske politike ZDA. »Ob povečanju napetosti v globalni trgovini in izjemni negotovosti smo zaznali upad bruto investicij v osnovna sredstva. Ustavila se je tudi rast trošenja gospodinjstev,« so zapisali v Banki Slovenije. Potrošniki so torej previdnejši. »Največji vpliv na zmanjšanje bruto investicij so imele investicije v gradbene objekte,« so opozorili v Statističnem uradu RS. »Upadle so investicije, nižja kot lani je bila tudi aktivnost v izvoznem sektorju gospodarstva,« so opozorili pri Umarju.

A vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je ta torek pripravilo novinarsko konferenco in predstavilo prave »krivce«. »Gre za posledico dveh let napačnih odločitev, zaradi katerih Slovenija izgublja konkurenčnost,« je dejal glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, sicer tudi državni svetnik. »Vladna matematika se očitno narobe sešteva: več kot deset obremenitev za podjetja in zaposlene plus neustrezna reforma omrežninskega sistema plus neukrepanje ob visokih cenah energije za gospodarstvo je enako minus 0,8-odstotna rast BDP.« Kot napake je poudaril novelo zakona o dohodnini pa ukrepe v zdravstvu, prispevek za dolgotrajno oskrbo in zakon o čezmejnem opravljanju storitev, s katerim smo, kot je dejal, iz Slovenije dejansko izgnali nekatera podjetja. »Vse spremembe zakonodaje v zadnjih dveh letih so šle v smer, da Slovenija izgublja konkurenčnost, posledica tega pa je zmanjšanje BDP,« je strnil. Omenimo le, da je leta 2023 spremenjeni zakon o čezmejnem opravljanju storitev z namenom ureditve in varovanja napotenih delavcev zaostril pogoje za napotitev. Podjetja morajo zdaj plačati prispevke za njihovo celotno bruto plačo, čemur so nasprotovala zlasti gradbena podjetja, češ da gre za zmanjšanje konkurenčne prednosti slovenskih podjetij v tujini.

Ob stalnih katastrofičnih opisih razmer v zadnjih dveh letih, pretiravanju in populizmu, ki ne koristijo zares nikomur, je treba vendar opozoriti na podatke. AJPES, državna agencija za javnopravne evidence in storitve, je nedavno objavil poročilo o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov leta 2024. Gospodarske družbe so izkazale neto 6,5 milijarde evrov čistega dobička, kar je malo manj kot leta 2023 (6,7 milijarde), samostojni podjetniki pa 515 milijonov evrov čistega dobička (511 leta 2023). Ravno v sredo sta Cinkarna Celje in Zavarovalnica Triglav poročali o poslovanju v prvem četrtletju; prva je čisti dobiček medletno povečala za skoraj petkrat, druga za dobro četrtino. Skratka, mirno, dobički se kujejo.