Odnos, ki še danes izziva

Premiera predstave Yonatana Esterkina Hannah Arendt: (ne) človeško stanje

V Mini teatru bo danes, ob 20. uri premiera predstave Yonatana Esterkina Hannah Arendt: (ne) človeško stanje, ki nas popelje v intelektualni in intimni svet Hannah Arendt, ki je s svojo filozofijo o odgovornosti, svobodi in banalnosti zla zaznamovala razumevanje totalitarizma in moralne pokrajine sodobnega sveta. Uprizoritev odpira tudi razburkano razmerje med Arendtovo in njenim učiteljem ter ljubimcem, Martinom Heideggerjem – odnos, ki še danes izziva politično, etično in čustveno občinstvo.

Hannah Arendt in Martin Heidegger sta bila ključni filozofski figuri 20. stoletja v Evropi in kasneje tudi po svetu. Njun odnos je v patriarhalno zaprtih strukturah akademskega sveta vzbujal številne problematike, ki so se razvile v odprte debate in poglobljene analize. Njun odnos še danes povzroča razprtije v vrednotenju položaja moči, ki ga različne interesne skupine novonastalih gibanj dojemajo diametralno nasprotno. Njun odnos je bil izjemno kompleksen zaradi Heideggerjevega akademskega in filozofskega položaja ter njene strukturalno “podrejene” pozicije, ki jo je kot mlada študentka zasedala. Razmerje sta začela v njegovem kabinetu, torej v prostorih akademske institucije. Heidegger je bil že uveljavljen, medtem ko je Arendtova svojo barvito kariero šele začenjala. Njuno razmerje je bilo prepleteno s filozofskimi, čustvenimi in etičnimi napetostmi. Nekateri so poudarjali, da je Heidegger Arendtovo izkoriščal izključno za svoje spolne apetite in njeno znanje uporabili za pomoč pri pisanju njegovih filozofskih razprav.

"Skozi njeno delo lahko prepoznamo kritični, drzni razvoj in osamosvojene perspektive, ki odkriva njeno neverjetno sposobnost in pogum izražanja najbolj provokativnih idej o smislu nasilja v družbi. Skozi desetletja je postala pomembna in nesmrtna filozofska ikona, ki nas bo s svojimi deli vedno znova opozarjala na zaslepljenost človeštva in na površno razumevanje sveta."

Nika Korenjak,
dramaturginja

Čeprav intimne resnice nikoli ne bomo odkrili, korespondenca s pismi med njima dokazuje globoko povezanost, ki presega družbene, osebne ali družbeno-spolne norme in ne nujno nakazuje na golo izkoriščanje, ki bi služilo kot zadoščenje starejšega moškega, ki se s svojim znanjem in močjo postavlja pred svojo študentko. Na podlagi dokumentov je njuno razmerje simbolično prikazovalo obstoj onkraj družbenih struktur in omogočalo brbotanje skupne genialnost, ki se je na obeh straneh krepila in se sorazmerno sooblikovala v nemirnem času, v katerem sta živela.

"Ne smemo pozabiti, da se je šola misli Hannah Arendt, iz osredotočanja na politično delovanje in družbeno odgovornost, v celoti odmaknila od Heideggerjevih ontoloških vprašanj. Skozi njeno delo lahko prepoznamo kritični, drzni razvoj in osamosvojene perspektive, ki odkriva njeno neverjetno sposobnost in pogum izražanja najbolj provokativnih idej o smislu nasilja v družbi. Skozi desetletja je postala pomembna in nesmrtna filozofska ikona, ki nas bo s svojimi deli vedno znova opozarjala na zaslepljenost človeštva in na površno razumevanje sveta. Če bomo dovolj pogumni, da se bomo s njenim delom soočili preko osebnih omejitev, bomo morda ponovno razumeli bistvo človeškega obstoja na svetu in začeli soustvarjati svet, v katerem bosta vladala spoštovanje in človečnost," je zapisala dramaturginja Nika Korenjak.

Režiser, scenograf in izbor glasbe: Yonatan Esterkin, prevajalka, dramaturginja in asistentka režije: Nika Korenjak, kostumografinja: Ana Savić Gecan, avtor videa: Tadej Droljc.

Igrajo: Maruša Oblak, Gaja Višnar, Boris Ostan in Voranc Mandić.