»Urgentna medicina v Sloveniji je na žalost klinično mrtva«

Zaposleni v urgentni medicini opozarjajo na nevzdržnost sistema

Zaposleni v urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so ob današnjem dnevu urgentne medicine ponovno opozorili na nevzdržnost obstoječega sistema urgentne medicine v državi, zaradi česar trpijo tako zaposleni kot bolniki. Zato terjajo takojšne ukrepe za ureditev sistema.

"Urgentna medicina na nivoju urgentnih centrov v Sloveniji je na žalost klinično mrtva," je na današnji novinarski konferenci poudaril namestnik predstojnika mariborskega urgentnega centra Andrej Hohnec.

Ena največjih težav je pomanjkanje kadra, zaradi česar so obstoječe ekipe še bolj obremenjene, kar dodatno zmanjšuje zanimanje za ta poklic. "V Sloveniji v kliničnem okolju deluje trenutno okoli 200 specialistov in specializantov urgentne medicine, od tega v urgentnih centrih, ki so osnovni gradnik tega sistema, samo četrtina. Vsi niso polno zaposleni; polno zaposlenih specialistov v urgentnih centrih je okoli 30, od tega polovica v Urgentnem centru v Mariboru. Niti za en avtobus nas ni dovolj," je ponazoril Hohnec.

"Nikjer nismo zasledili prave naklonjenosti ali pravih ukrepov, ki bi spodbujali k izboru te specialnosti, k zaposlitvi v urgentnih centrih ali temu, da bi ljudje v teh sistemih ostali. Veliko prispeva neurejenost sistema, med drugim nejasnost karierne poti urgentnega zdravnika in težavno delovišče kot tako."

Andrej Hohnec,
namestnik predstojnika mariborskega urgentnega centra

Zaradi zahtevnih delovnih pogojev manjka tudi ostalega kadra, težava je med drugim tudi nepretočnost sistema, zaradi česar bolniki dlje časa ostajajo v urgentnih centrih. Odgovornost za to po besedah Hohneca nosijo dosedanja zdravstvena politika in vodstva javnih zdravstvenih zavodov. "Nikjer nismo zasledili prave naklonjenosti ali pravih ukrepov, ki bi spodbujali k izboru te specialnosti, k zaposlitvi v urgentnih centrih ali temu, da bi ljudje v teh sistemih ostali. Veliko prispeva neurejenost sistema, med drugim nejasnost karierne poti urgentnega zdravnika in težavno delovišče kot tako," je pojasnil.

Po njegovih besedah se urgentna medicina že nekaj let "bori za preživetje", a pri odločevalcih kljub številnim opozorilom nima posluha. Poudaril je, da so predlogi ukrepov za ureditev sistema že dlje časa znani, treba jih je samo udejanjiti.

"Država se mora pa najprej odločiti, ali želi imeti sistem nujne medicinske pomoči ali pač ne," je dodal predstojnik urgentnega centra Gregor Prosen. Ob tem je izpostavil, da se kljub številnim težavam vsakodnevno trudijo, da čim bolje oskrbijo vse, ki potrebujejo pomoč. "Upamo, da naši pacienti razumejo, da najboljše ne pomeni tudi najhitreje na vrsti," je dejal.

"Država se mora pa najprej odločiti, ali želi imeti sistem nujne medicinske pomoči ali pač ne."

Gregor Prosen,
predstojnik urgentnega centra

Po besedah Prosena tudi zaposlene v urgentnem centru boli, ko vidijo bolnike čakati, a drugače v trenutnih razmerah ne gre. Še vedno so soočeni tudi z nasiljem. "Predlog zakona, ki je bil zavrnjen, nam je dal grobo klofuto," je razočaran. "Varnostna situacija se zlagoma slabša, čeprav je treba priznati, da smo vsaj v našem zavodu v zadnjem letu ali dveh naredili premik na bolje, predvsem kar zadeva neposredne fizične napade. Po drugi strani pa je verbalnega nasilja veliko preveč," je povedal.

Letno v mariborskem urgentnem centru oskrbijo okoli 125.000 pacientov, od tega dve tretjini ponavadi nista življenjsko ogroženi. Prosen za to ne krivi bolnikov: "Razumljivo je, da če nimajo kam drugam, bodo prišli k nam," je dejal.

Zdravnik specialist v urgentnem centru Metin Omerović je potrdil, da je delo naporno, a tudi izjemno zanimivo in izpopolnjujoče. "Imamo privilegij, da lahko pomagamo ljudem, ko so v največji stiski. Predstavljamo dobro plat človeštva," je dejal. Med prednostmi te specializacije je omenil tudi raznolikost in širok obseg dela.