Če Logarju vzameš Janšo, mu vzameš duha 

Vlado Miheljak

30. 5. 2025  |  Mladina 22  |  Dva leva

»G. Logar, pa vaše stališče? Ste tukaj (glede govora predsednice države v evropskem parlamentu, op. a.) na strani SDS-a, poslanskih kolegov ali drugega dela? Recimo Nova Slovenija je tudi rekla, da je predsednica šla v pravo smer.
– Na strani Slovenije sem in odnosov v mednarodnem prostoru. Treba se je zavedati, da je imela sicer predsednica zelo dober govor, prave poudarke v zvezi s pomenom krepitve Evropske unije, v tem delu, ki je povedan brez konteksta v samem govoru, je pa v bistvu s tem se postavila kot prva vrhunska predstavnica neke države, ki je zadevo, o kateri teče postopek pred mednarodnim sodiščem, označila za genocid. Nihče drug, noben drug evropski politik, torej predsednik vlade oziroma predsednik države, tega ni naredil. Jaz se samo vprašam, v primeru, da mednarodni tribunal odloči, da ne gre za genocid, kakšne posledice bodo imele te besede predsednice republike za Slovenijo in njen ugled v svetu? ... Sicer pa za genocid potrebujemo tudi genocidni namen, kar pomeni, da neka država v bistvu pobija prebivalstvo z jasnim namenom genocida.«
— Anže Logar je v oddaji Politično končno razkril enigmo domnevnega upornika in prebežnika (TVS, 25. 5. 2025)

Hja, smo kar dolgo čakali, da je Logar sam razkril prave politične vzgibe in koordinate. Saj razkril jih je tako, kot smo pričakovali, a ne na področju, kjer smo pričakovali. Nastop je bil res srhljiv. Razgalil je, da ni vsak Demokrat tudi demokrat. Sedaj, ko počasi (sicer prepočasi!) dozoreva spoznanje evropskih vodilnih politikov, Macrona, Merza, Starmerja ..., celo ščuvaške von der Leyen, da je delovanje Izraela v Gazi zavržno, in nihče več ne dvomi, čeprav mnogi vodilni politiki tega eksplicitno še ne izrečejo, da v Gazi gledamo genocid v neposrednem prenosu, je Logarjev odziv pokazal, da je še bolj tak, kot smo sumili in napovedovali, da je. Prav nič diplomatski ni bil: zares problem niso izraelski množični zločini, pokoli otrok, žena, civilistov, načrtno stradanje in preganjanje dveh milijonov prebivalcev, ampak brezkompromisno in natančno odmerjene besede predsednice Pirc Musar. Genocid! Nikakršne boljše, bolj objektivne besede za to, kar gledamo, ne more biti. A Logarja bolj kot genocid skrbi, da bi predsednica zaradi neposrednih besed pripeljala državo v neprijetno situacijo, če sodišče ne bi potrdilo obtožnice. Kakšna sprevrženost, kakšna brezdušnost!

Sicer pa sploh ni dvoma, da bo, vsem pričakovanim pritiskom navkljub, Mednarodno kazensko sodišče izraelske zločine okvalificiralo kot genocid. Če bi ravnalo drugače, bi se samodiskreditiralo; izgubilo bi zadnji kanček avtoritete in verodostojnosti. Kajpak sodišče, ne Nataša Pirc Musar in Slovenija.

In tako je nastop v oddaji Politično lepo pokazal, kar je bilo ves čas kot na dlani: Logar je zgolj eden od obrazov, ena od mask Janeza Janše. Druga maska je Grims. Prva bolj blazirana, druga bolj hard core. Resda si Janša zadnje čase, ko še pretežno nagovarja notranji krog podpornikov, na obraz pogosteje nadeva mrko podobo Grimsa, a kmalu bo prišel čas, ko si bo spet, kot vselej pred volitvami, prekril obraz s širše sprejemljivo podobo.

Vsekakor je Logar Janšev speči agent – to zdaj lahko trdimo brez kančka dvoma –, ki bo še pred volitvami aktiviran. Onkraj Janše je malo ali ni skoraj nič Logarja. Če Logarju vzameš Janšo, mu vzameš ves smisel političnega obstoja (Nietzsche: »Če Grbavcu vzameš njegovo grbo, mu vzameš njegovega duha.«). Enako velja za Grimsa. Seveda so med Janšo, Logarjem in Grimsom razlike. A njihove medsebojne razlike so neprimerno manjše, kot je njihova skupna razlika do drugih političnih akterjev.

Janša je ta čas v elementu, v zagonu. No, morda pa je to le vtis. Zdi se, kot da popušča, kot da se še vedno preveč ozira na to, kaj bo reklo ljudstvo. Ker ne zaupa nikomur; ne ljudstvu, ne članstvu, ne lastni osebi, je na strankarskih volitvah ponovno kandidiral le sebe. A mu je kandidatura nekako »spodletela«. Med svojimi gorečimi verniki ni, kot edini kandidat, prejel vsaj sto ali po možnosti več odstotkov glasov, kot se to za samodržca, kakršen je, spodobi. Po podatkih medijev je od 4636 oddanih glasovnic prejel le 4563 glasov za, 58 članov stranke je bilo proti, 15 glasovnic je bilo neveljavnih, kar je manj kot 99-odstotna (natančno: 98,43 %) podpora. Slabo!

Ampak Janša vseeno odločno pelje svoje ljudstvo čez Rdeče morje. S čimer nima težav, saj je te poti prepešačil že v nekih drugih časih. Svojemu slepemu ljudstvu, ki, ne vedoč, kam jih pelje, caplja za njim, obljublja, da bo, ko prispe na cilj, za nagrado lahko »vzelo državo nazaj«. Kar je seveda kleptomanska ideja. Države ne moreš vzeti nazaj, ker ni tvoja, kot ni moja, kot ni njegova ... Država ni lastnina, ampak formalno reguliran družbeni dogovor. Lahko pa poskušaš prekucniško vzeti državo »naprej«. S tem pa izkažeš demokratični deficit in zle namere.