Intervju / »V slovenskih zaporih je že skoraj polovica tujcev«
Kako smo v Sloveniji prišli do tega, da sodišča izrekajo pogojne kazni celo za spolni napad na otroke, za nedovoljeni prehod meje pa ne?

© Borut Krajnc
Pred dnevi je policija preprečila drzni pobeg iz mariborskega zapora, ki ga je načrtoval eden izmed zapornikov, pri čemer naj bi bili »zunanji« sodelavci pri zločinu načrtovali, da bodo z raketometi razstrelili zidove in potem z avtomatskim orožjem krili njegov pobeg. A dejansko uspešnih pobegov iz zaporov je bilo zadnje mesece več. Toda to so pravzaprav nepomembne podrobnosti v primerjavi s skrb zbujajočo zgodbo slovenskega zaporskega sistema in pravosodja nasploh. V zgolj nekaj letih se je v slovenskih zaporih zgodila velika zamenjava, slovenske državljane so zamenjali tujci, tihotapci migrantov. To pa ne hromi le slovenskih zaporov, ampak tudi tožilstva in sodišča, saj se ukvarjajo le še z enim kaznivim dejanjem, vse drugo je drugotnega pomena. O tem, da ima velik uspeh pri kriminalizaciji migracij svojo ceno, smo se pogovarjali z Mojco M. Plesničar, profesorico na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in raziskovalko na Inštitutu za kriminologijo te fakultete.
Pravite, da se je zaradi migracij – točneje zaradi nedovoljenih prestopov državne meje – slovenskemu pravosodju zgodilo nekaj podobnega, kot je bila za pomorstvo Titanikova nesreča. Kaj imate v mislih s tem?
Želela sem poudariti, da se je pravosodnemu sistemu zgodil nepredvideni stresni test. Tako je, kadar se v nekem sistemu zgodi kaj zelo velikega in lahko vidimo, kako se sistem na to odzove. Pri Titaniku se je nekaj velikega zaletelo v sistem in smo videli posledice. Zdaj se je nekaj »zaletelo« v slovensko pravosodje, in sicer v obliki ogromnega porasta števila kaznivih dejanj »prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države« po 308. členu kazenskega zakonika, in to v zelo kratkem času. Toda te »nesreče« splošna javnost ne vidi, saj razen nekaterih primerov, ki zbudijo več zanimanja, ne vemo, kaj se dogaja za vrati sodišč. Govorimo o tem, da je število ovadb za to kaznivo dejanje v kakih štirih letih zraslo za več sto odstotkov. In sistem, ki je naravnan za neko količino dela, bo čutil posledice, če se ta količina na hitro neznansko poveča. Toda težava ni le v tem, da je teh zadev zelo veliko, pač pa tudi v tem, da gre za specifične zadeve, ki jih morajo sodišča reševati prednostno, ker so osumljenci večinoma v priporu. V slovenskih zaporih je že skoraj polovica tujcev, med priporniki pa je ta odstotek še večji.