Intervju / »Ostajamo država z največjo stopnjo samomorilnosti«

Sociologinja dr. Marta Gregorčič zadnjih pet let vodi sektor za socialne politike na uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Z njo smo se pogovarjali o aktualnem poročilu o razvoju – Kakovost življenja v Sloveniji. Ta se začne z ugotovitvijo, da smo po večini globalnih sinteznih indeksov kakovosti življenja v zgornji polovici držav EU, torej visoko. Pa to prebivalci Slovenije tudi občutimo in mislimo? Poročilo je naslednik izvornega Poročila o človekovem razvoju, ki ga je sogovornica sourednikovala z Matjažem Hanžkom pred 25 leti. Nekdaj izjemno močna aktivistka za pravice manjšin in globalno marginaliziranih skupin je leta 2004 doktorirala na Filozofski fakulteti s temo »Konec neoliberalne ideologije?« in je avtorica več strokovnih knjig.

Prvo poročilo o človekovem razvoju je nastalo v 90. letih pod okriljem Združenih narodov, na pobudo pakistanskega ekonomista ul Haqa, ki je opozarjal, da rast BDP ni pravo merilo razvoja, ampak bi to merilo moralo biti izboljšanje življenjskih razmer ljudi.

K prvemu indeksu človekovega razvoja je poleg ul Haqa pomembno prispeval Amartya Sen, Nobelov nagrajenec za ekonomijo, sicer pa razvojni ekonomist in filozof, analitik družbene blaginje, a tudi pomanjkanja v revnejših družbah. Leta 1990 sta Sen in Haq edinemu kazalniku, ki je do takrat kazal razvitost družb, torej BDP na prebivalca, dodala še dva pomembna vidika razvoja – zdravje in dolgoživost ter dostopnost in uspešnost izobrazbe. S tem smo dobili prvi svetovni indeks, ki je meril razvoj držav.