Tito in Rogla

Napis, ki še vedno buri duhove 

Štirinajsta etapa kolesarske dirke po Italiji (Giro d’Italia), dolga 195 kilometrov, se je minulo soboto končala na Trgu Evrope med obema Goricama, pri čemer je šlo nekaterim malce v nos, da je po koncu vožnje nebo preletela italijanska akrobatska letalska skupina Frecce tricolori in za seboj pustila meglico v barvah italijanske zastave. Prebivalce obeh Goric pa je že navsezgodaj presenetil tudi nov napis na pobočju Sabotina – sloviti napis TITO je za nekaj časa prekril ogromen transparent z napisom ROGLA, nekakšen hommage kolesarju Primožu Rogliču.

Ogromen plakat so nekateri razumeli kot provokacijo, zato je bil že po dveh urah uničen. Pobudnik akcije je bil sicer nekdanji atlet Cene Šubic, ki naj pri tem ne bi bil imel zlih namenov, »dogodek ni bil niti malo politično motiviran, ne vem niti, kdo so levi in kdo desni«, je kasneje zapisal na spletni platformi X. Vendar pa mu je, četudi nehote, uspelo pritisniti na nevralgično točko teh krajev.

Skupina 20 italijanskih evropskih poslancev iz skrajno desne stranke Bratje Italije, ki jo vodi italijanska premierka Giorgia Meloni, je že februarja evropski komisiji poslala vprašanje v zvezi z napisom na hribu nad Novo Gorico, ker naj bi bil ta provokacija za Italijo. Zanimalo jih je, ali je napis združljiv z načeli Evropske unije (EU) in ali bo komisija od slovenskih oblasti zahtevala odstranitev. Skupini poslancev je odgovoril komisar za pravosodje Michael McGrath in povedal, da so za politike spominjanja odgovorne predvsem države članice.

Toda za temi velikimi kamni, ki sestavljajo vzdevek našega bivšega maršala, se skriva zanimiva zgodba. Prvič so jih na Sabotin znosili leta 1978, le da takrat na hribu še ni pisalo TITO, temveč NAŠ TITO. No, to kamenje je potem počasi prekrila narava, dokler se ni skupina mladcev okoli leta 2004 odločila, da šavje očisti. Od takrat se je napis večkrat spremenil – ob vstopu Slovenije v EU je postal SLO, potem je bil NAŠ FIDO, celo JJ in pa leta 2013 VSTAJA, če naštejemo samo nekaj sprememb, dokler se ni ustalil pri različici, ki jo je na hribu videti še danes: TITO.

Napis je šel še posebej na živce pokojnemu Ivu Hvalici, nekoč Janševemu sopotniku, šel je celo tako daleč, da je kupil parcelo, na kateri je stal, zato ga je bilo treba premakniti. A danes živi naprej. In najlepše žari vsako leto ob dnevu zmage, ko poteka tradicionalna baklada. Te se je leta 2015 kot mladi socialist denimo udeležil tudi Luka Mesec, danes minister za delo.

Zgodba se tukaj ne konča. Na drugi strani hriba, na italijanski strani, stoji napis W L’ITALIA (Živela Italija) in nad njim tribarvne luči v barvah italijanske zastave. Na to naj bi bili nekateri bojda celo tako navezani, da so komaj spali, ko so bili luči primorani za nekaj let ugasniti zaradi varčevanja. In prav Bratje Italije, ki so pisali evropski komisiji, naj kaj ukrene glede zanje motečega napisa na slovenski strani, so v prvi polovici meseca napovedali, da bodo vložili zakon, s katerim bi zaščitili ta dva italijanska simbola.

Gre za košček hecne, a simpatične folklore teh krajev, za provokacijo, jasno, zaradi katere se sem in tja kdo ujezi, četudi ne ve zmeraj, zakaj. Nedvomno pa ta trenutno še največ zmede povzroči med tistimi, ki obiskujejo evropsko prestolnico kulture, ne da bi bili z ozadjem napisov in žarečih luči vnaprej seznanjeni.