Začela se je izbira prvih dveh od petih novih ustavnih sodnikov

V ponedeljek se je iztekel rok za vložitev kandidatur za dve mesti ustavnih sodnikov, ki se bosta izpraznili, ko se oktobra in novembra letos mandat izteče Špelci Mežnar in Marku Šorliju.

Kandidatk in kandidatov je kar nekaj, obstaja pa tudi že soglasje znotraj koalicije o dveh izmed njih. Zdi se torej, da je rešitev tega kadrovskega vprašanja na relaciji predsednica republike–vlada–državni zbor le še formalnost. A izkušnje iz dosedanjih postopkov nas učijo drugače. Čeprav naj bi bil predsednik vlade Robert Golob že pred časom zavrnil možnost kakršnekoli »trgovine« z ustavnimi sodniki, ne bi bilo nič nenavadnega, če bi predsednica Nataša Pirc Musar skupaj z imenovanjem dveh ustavnih sodnikov poskušala reševati težave z doslej še neizpeljanimi imenovanji. Že dlje sta namreč nezasedena položaja guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic.

Iz urada predsednice republike so sporočili, da se je na javni poziv za nove ustavne sodnike javilo 13 kandidatov, med katerimi nekatere že poznamo. Javno so kandidaturo potrdili predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, njegova bivša soproga in tudi sama vrhovna sodnica Nina Betetto, prav tako vrhovni sodnik Primož Gorkič ter višja sodnica in nekdanja predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević ter ljubljanski okrožni sodnik Ciril Keršmanc. Poleg vseh teh sodnikov so se na poziv javili tudi namestnik varuha človekovih pravic Jože Ruparčič, predavatelj na zasebni evropski pravni fakulteti in državni sekretar na pravosodnem ministrstvu v času zadnje Janševe vlade Anže Erbežnik ter odvetnik Franci Matoz.

Erbežnika je v mandatu prejšnje vlade na željo SDS tedanji predsednik republike Borut Pahor že predlagal državnemu zboru v izvolitev na položaj ustavnega sodnika, a je prejel nekaj glasov premalo in ni bil izvoljen. Najpresenetljivejša je gotovo Matozova kandidatura, saj gre za dolgoletnega odvetnika Janeza Janše, njegovo desno roko, pravnega svetovalca. Njegova kandidatura je zanimiva zato, ker je bila vložena v razmerju političnih sil, v katerem ni prav nobenih možnosti za njegovo izvolitev in je torej verjetno vložena z nekim drugim, zdaj še ne povsem jasnim namenom, ki se utegne pokazati med postopkom izbire.

To so torej doslej v javnosti znana imena, v predsedničinem uradu kot navadno celotnega seznama ne razkrivajo. Kdo vse se je prijavil, morda niti ne bomo izvedeli, v tem primeru to tudi ni bistveno. V koaliciji naj bi namreč bilo že doseženo soglasje glede dveh kandidatov, vrhovnih sodnikov Nine Betetto in Primoža Gorkiča.

Oba bosta gotovo deležna enakih kritik SDS, kot sta jih bila že v preteklosti. Ko se je Nina Betetto pred desetletjem prijavila na razpis za slovensko sodnico na Evropskem sodišču za človekove pravice, jo je SDS grobo blatila. Očitala ji je, da je del sodniške elite, ki krši človekove pravice. Gorkiču pa bodo – kot so mu že ob imenovanju za vrhovnega sodnika – očitali, da si je drznil podvomiti o pravilnosti odločitve ustavnega sodišča v orožarskem poslu Patria, s katero so ustavni sodnice in sodniki razveljavili pravnomočno obsodbo Janeza Janše.

A resnici na ljubo ne gre za kandidata, ki bi jima utemeljeno lahko očitali, da nista dovolj strokovno usposobljena ali da sta politično preveč angažirana. Nista bila recimo dolga leta desna roka najvplivnejšega politika ali kaj podobnega. V takšnih okoliščinah bi bilo res nenavadno – morda bi se zgodilo sploh prvič v postopku imenovanja ustavnih sodnikov – da predsednik oziroma predsednica republike državnemu zboru v izvolitev ne bi predlagala kandidata ali kandidatov s podporo za izvolitev. Spomladi prihodnje leto marca in aprila, tik pred državnozborskimi volitvami, pa se mandat izteče še trem ustavnim sodnikom, Mateju Accettu, Rajku Knezu in Klemnu Jakliču.

Kadrovske menjave na ustavnem sodišču se torej šele dobro začenjajo.