Medvedja usluga

V torek zvečer je policija sporočila, da je pozno popoldne ob robu gozda v bližini Škofljice medved napadel žensko in jo hudo poškodoval, pri čemer naj bi bilo ogroženo celo njeno življenje. Nesrečni dogodek se je zgodil prav v trenutku vsakoletne razgrete razprave o upravičenosti in primernosti odstrela več medvedov. Dvaindvajsetega maja je namreč minister za naravne vire in prostor Jože Novak za letos odredil odstrel več kot 200 medvedov.

Sedanja vlada je nasploh za slovensko populacijo panevropsko zavarovanega rjavega medveda daleč najsmrtonosnejša doslej. Prej je bilo dolgoletno povprečje odstrela od 50 do 100 medvedov na leto, od leta 2018 je odstreljenih tudi več kot sto medvedov na leto, povsem ponoreli pa smo z letom 2022, ko jih je bilo odstreljenih 207, leto zatem 240, lani 190 in letos jih bo glede na odločbo 206, končno število mrtvih živali pa bo, kot navadno, še višje.

Zakaj je to težava? Ker v resnici nihče dovolj dobro ne ve, kako velika je medvedja populacija v Sloveniji. Stroka z biotehniške fakultete, ki s svojimi strokovnimi ekspertizami neposredno odreja odstrel, na podlagi matematičnega modela zatrjuje, da šteje medvedja populacija več kot tisoč živali. Že v Lovski zvezi Slovenije govorijo o dobrih 700 medvedih, sploh prvo pravo štetje na podlagi genskih vzorcev v iztrebkih pa je nedavno ponudilo najzanesljivejši podatek, da jih je le 650.

Predvideni odstrel več kot 200 medvedov bo torej pomenil odstrel tretjine ali v najboljšem primeru slabe četrtine celotne populacije. Temu pričakovano nasprotujejo v številnih nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z varstvom naravnega okolja, recimo v mednarodni organizaciji Alpe Adria Green, v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije, društvu za varstvo živali AniMa …

Predstavniki tega so v javnem pismu med drugim zapisali, da »medved ni aktivni plenilec velikih sesalcev, kaj šele človeka. Medvedi so izredno plašne živali, ki se človeku praviloma izogibajo. V Sloveniji je bilo v zadnjem desetletju zabeleženih manj kot 20 fizičnih stikov med medvedom in človekom – nobeden od teh ni bil smrten. V skoraj vseh primerih je šlo za bližnje srečanje v neposredni bližini krmišč, kjer so živali zaradi sistematičnega človekovega krmljenja izgubile naravno previdnost.« Pravzaprav se je zadnja smrtna nesreča (za človeka), ki je bila posledica srečanja med človekom in medvedom, zgodila pred skoraj 40 leti. V upanju, da pri tem ostane in da bo napadov medveda na človeka čim manj oziroma da jih sploh ne bo, pa je treba dodati, da je bilo samo v zadnjih 20 letih v slovenskih gozdovih ubitih več kot 2200 medvedov.

Mala Slovenija je namreč ena največjih evropskih izvoznic medvedjega mesa in divjačine nasploh. Tako je zato, ker se slovenske populacije divjadi umetno povečujejo s krmljenjem. Slovenski medvedi (in tudi preostala velika divjad) so empirično dokazano najbolj umetno hranjeni v Evropi in s tem na svetu.