»Naše potrpljenje se je izteklo. Volivci si zaslužijo vlado, ki bo izpolnjevala pričakovanja.«

Z odhodom Wildersove skrajno desne stranke je razpadla nizozemska vladajoča koalicija

Vodja nizozemske skrajne desnice Geert Wilders je danes sporočil, da njegova Stranka za svobodo (PVV) zapušča nizozemsko vladajočo koalicijo zaradi spora v zvezi z ukrepi glede priseljevanja. Z odhodom PVV je vladajoča koalicija izgubila večino v parlamentu in odprla se je možnost predčasnih volitev.

"Ni podpisa za naše azilne načrte... PVV zapušča koalicijo," je Wilders danes zapisal na družbenem omrežju X.

Voditelji štirih koalicijskih strank so se po poročanju francoske tiskovne agencije AFP davi sešli na kriznih pogovorih, a so se po vsega pol ure razšli v napetem razpoloženju.

"Pravkar sem obvestil predsednika vlade, da bom umaknil ministre PVV iz vlade in da ne moremo več nositi odgovornosti za to," je dejal Wilders. "Podpisal sem se za najstrožjo azilno politiko, ne pa za propad Nizozemske, zato se naša odgovornost v tej vladi zdaj končuje," je dodal.

Wilders je razočaran zaradi po njegovem mnenju počasnega uvajanja najstrožje politike priseljevanja doslej, o kateri se je dogovoril s koalicijskimi partnerji po presenetljivi zmagi PVV na volitvah novembra 2023.

Z izstopom iz vladajoče koalicije je zagrozil že prejšnji teden. "Naše potrpljenje se je izteklo. Volivci (...) si zaslužijo vlado, ki bo izpolnjevala pričakovanja," je dejal takrat.

Postavil je deset zahtev, ki bi morale biti po njegovem izpolnjene "v nekaj tednih". Pri tem je omenil zaprtje meja za prosilce za azil, strožji nadzor na mejah, ukinitev združevanja družin priseljencev, zapiranje azilnih domov in deportacije tistih z dvojnim državljanstvom, ki so obsojeni zaradi kaznivih dejanj.

"Podpisal sem se za najstrožjo azilno politiko, ne pa za propad Nizozemske, zato se naša odgovornost v tej vladi zdaj končuje."

Geert Wilders,
Stranka za svobodo (PVV)

Nizozemska vlada je sicer že lani naznanila dogovor o svežnju novih ukrepov na področju priseljevanja in azilne politike. Ta vključuje več Wildersovih zahtev, pa tudi spremembe pri obravnavi beguncev iz Sirije.

V preostalih treh koalicijskih strankah, desnosredinski Ljudski stranki za svobodo in demokracijo (VVD), konservativni Novi družbeni pogodbi (NSC) in populističnem Gibanju kmetov in državljanov (BBB), so do umika PVV iz vlade kritični.

Vodja VVD Dilan Yesilgoz je Wildersovo potezo po poročanju AFP označila za izredno neodgovorno. Dodala je, da se boji, da bo odprla vrata levičarskim strankam. Po poročanju spletnega medija Politico je ocenila še, da je Wilders spet postavil lastne interese nad interese države, ko je pobegnil v času negotovosti brez primere.

"Upali smo, da bo imel [Wilders] mirno noč in da bo o tem temeljito premislil. Toda prišel je z zelo kratko izjavo. To je res nerazumljivo."

Nicolien van Vroonhoven,
NSC

"Upali smo, da bo imel [Wilders] mirno noč in da bo o tem temeljito premislil. Toda prišel je z zelo kratko izjavo," je za nizozemsko javno radiotelevizijo NOS dejala Nicolien van Vroonhoven iz NSC. "To je res nerazumljivo," je dodala.

Tudi vodja BBB Caroline van der Plas je menila, da je Wildersova odločitev neodgovorna. "Kdorkoli zdaj odneha, na srebrnem pladnju ponuja Nizozemsko levici," je zapisala na družbenem omrežju X.

"Kdorkoli zdaj odneha, na srebrnem pladnju ponuja Nizozemsko levici."

Caroline van der Plas,
vodja BBB

PVV ima s 37 poslanci največje število sedežev v 150-članskem nizozemskem parlamentu, vladajoča koalicija, ki se znova sooča z notranjimi trenji, pa brez te stranke zaseda 51 poslanskih mest.

Zadnje javnomnenjske raziskave po navedbah AFP in Politica kažejo, da PVV še vedno beleži najvišjo podporo med nizozemskimi volivci, tesno pa ji sledita VVD ter opozicijsko zavezništvo zelenih in laburistov.

Nizozemska vlada je razpadla le nekaj tednov pred ključnim vrhom zveze Nato v Haagu, na katerem naj bi zaveznice znatno povečale izdatke za obrambo.