Kaj je treba vedeti o padcu BDP, gospodarstvu nenaklonjeni vladi in rekordnih dobičkih

Nedavna objava prve ocene o 0,8-odstotnem padcu bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem četrtletju letos potrjuje zlasti, da smo že globoko v predvolilnem letu. Opozicijska NSi je sklicala izredno sejo komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, vodja opozicijske SDS Janez Janša je vlado javno pozval k odstopu, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je vse pripisal »dvema letoma napačnih odločitev«. Z vsebinsko analizo podatka se je javno oglasil glavni analitik taiste Gospodarske zbornice Slovenije in navedel nekaj pomembnih dejstev. Kaj je torej treba vedeti o 0,8-odstotnem padcu BDP in obetih za naprej? In kakšno je stanje? Na to vprašanje je odgovor preprost: pogledati je treba zgolj, kakšne dobičke so imela podjetja in espeji v Sloveniji v zadnjih dveh letih vlade, ki gospodarstvo domnevno »tepta«.

Po prvih ocenah, ki jih je 15. maja objavil evropski statistični urad Eurostat, se je slovenski BDP v prvem četrtletju letos glede na prvo četrtletje lani skrčil za 0,8 odstotka. To je bil največji medletni padec BDP med 21 državami EU, katerih podatki so bili že objavljeni v poročilu Eurostata in so jih prispevali nacionalni uradi. Med temi državami je bila Sloveniji najbližje sosednja Avstrija z 0,7-odstotnim padcem BDP, Nemčija pa je poročala o 0,2-odstotnem padcu.

Ob objavi so bile domače in tuje strokovne institucije, od Banke Slovenije do Focus Economics, enotne v oceni, da je podatek precejšnje presenečenje, z zadržkom so komentirale vzroke. Medtem je izvršni direktor Mitja Gorenšček praktično takoj postregel z odgovori: podatek o padcu BDP ni nepričakovan, gre za posledico »dveh let napačnih odločitev«. »Vse spremembe zakonodaje v zadnjih dveh letih so šle v smer, da Slovenija izgublja svojo konkurenčnost, posledica tega pa je padec BDP,« je dejal Gorenšček, sicer tudi državni svetnik, predstavnik delodajalcev, in ponovil, da imamo v Sloveniji enega višjih davčnih primežev.

Nekaj dni kasneje se je v Delu z analizo z naslovom Četrtletje zunaj okvirov oglasil Bojan Ivanc, glavni analitik GZS. V nasprotju s funkcionarjem »svoje« institucije Gorenščkom je opozoril, da podatek o 0,8-odstotnem medletnem padcu BDP res preseneča. Poudaril je več podatkovnih neskladij, na primer sočasno šibko rast potrošnje gospodinjstev, ki je medletno po podatkih statističnega urada zrasla »le« za 0,4 odstotka, in »dramatično« rast uvoza storitev (+7,7 odstotka). Kot največje negativno presenečenje je sicer opozoril ravno na šibko trošenje gospodinjstev: »Potrošnja gospodinjstev pomeni več kot polovico BDP.«

Gospodarske družbe v Sloveniji so lani izkazale 6,5 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je tretje zaporedno leto z več kot šestmilijardnim neto čistim dobičkom, samostojni podjetniki pa rekordnih 515 milijonov evrov.

Šibkega trošenja gospodinjstev (+0,4 odstotka medletno) po Ivancu namreč ni mogoče pojasniti ne z dinamiko razpoloženja potrošnikov ne z razmerami na trgu dela. »Realna (nominalna, zmanjšana za inflacijo) rast plač v prvem četrtletju je bila medletno zgodovinsko ena najvišjih (pet odstotkov), prav tako povprečne starostne pokojnine (okoli štiri odstotke). Zaupanje potrošnikov je bilo na povsem isti ravni kot lani,« navaja in dodaja, da lahko ta neskladja pojasni »le ekstremen (in začasen) dvig stopnje varčevanja slovenskih gospodinjstev, ki se bo moral preliti v kasnejšem četrtletju v potrošnjo (ali investicije, kot je nakup nepremičnin), ali pa bo kasnejša revizija podatka pozitivna«.

Glavni ekonomist GZS Ivanc je torej potrdil, da ima zadržek do objavljenega podatka o 0,8-odstotnem medletnem padcu BDP. A preden podrobneje pogledamo razloge za ta zadržek, navedimo še dva podatka.

Lani je velika noč, ko se potrošnja nekoliko okrepi, padla v prvo četrtletje, letos pa je bila šele 20. aprila. Hkrati podatki Banke Slovenije kažejo na večje varčevanje kot lani. Konec marca so imela gospodinjstva v bankah in hranilnicah v Sloveniji naloženega skoraj 27,4 milijarde evrov denarja, kar je slabo milijardo ali 952 milijonov evrov več kot konec marca lani. Podrobnejši pogled kaže tudi, da se je v prvih treh mesecih lani, torej med 31. decembrom 2023 in 31. marcem 2024, obseg denarja gospodinjstev v bankah in hranilnicah zmanjšal za 74 milijonov evrov neto (s 26.515 na 26.440 milijonov evrov), v prvih treh mesecih letos, od 31. decembra 2024 do 31. marca 2025, pa je, nasprotno, zrasel za 83 milijonov evrov neto (s 27.309 na 27.392 milijonov evrov).

A vrnimo se k drugi opombi glavnega analitika GZS, to je k zadržku o točnosti podatka o 0,8-odstotnem medletnem padcu BDP. Ta podatek se namreč močno razlikuje od aktualnih napovedi neodvisnih institucij, še maja je njihova povprečna napoved Sloveniji za prvo četrtletje letos napovedovala 0,5-odstotno medletno rast. »To odstopanje lahko objektivno označimo za res zelo veliko in ga ne moremo pripisati temu, da so bile ocene neodvisnih institucij zastarele, kajti glavnina je objavila svoje spomladanske ocene o gospodarskih gibanjih že med aprilom in majem,« je povedal Ivanc in opozoril na metodološko posebnost: od prvega četrtletja 2022 je prva ocena spremembe BDP na voljo že 45. dan po zaključku četrtletja, prej pa je statistični urad poročal 60 dni po zaključku četrtletja. Razlika 15 dni je očitno pomembna, saj hitrejša objava zajame manj zanesljive podatke. To, opozarja Ivanc, potrjuje primerjava popravkov oziroma revizij ocen gibanja BDP, ki jih urad objavlja od omenjene spremembe metodologijo v letu 2022 in ki jih je objavljal prej. »Starejši podatki (so) precej zanesljivejši od novejših,« piše s poudarkom, da vsi nacionalni statistični uradi »popravijo« gospodarske kazalnike, ko zanje prejmejo kakovostnejše vire podatkov. Popravki so večji za obdobja gospodarskih šokov, ko so tudi vhodni podatki nezanesljivejši.

Popravek BDP je na primer pri nas močno odmeval zlasti prve dni septembra 2023, potem ko je statistični urad 31. avgusta objavil revizijo rasti BDP v letu 2022. Novi izračuni, ki so zajeli prve letne namesto četrtletne podatkovne vire, so namreč pokazali, da je BDP v letu 2022 zrasel realno za 2,5 odstotka in ne za 5,4, kot je veljalo do takrat. Gospodarska rast je bila torej v resnici več kot pol nižja, ker je šlo ravno za volilno leto, pa je tak visok popravek vznemiril še bolj. Do kako velikih popravkov lahko pride pri četrtletnih podatkih v kriznih letih, so na uradu razkrili septembra 2023. Takrat so »v skladu z veljavno politiko revizij« uskladili četrtletne podatke o BDP od leta 2018 in sporočili: »V primerjavi s podatki pred revizijo so se stopnje rasti obsega BDP najbolj spremenile za leto 2022, in sicer so znižane v razponu od 5,2 (v prvem četrtletju) do 0,4 odstotne točke (v četrtem četrtletju).«

Kaj se utegne z boljšimi vhodnimi podatki zgoditi s prvim podatkom o 0,8-odstotnem padcu BDP v prvem četrtletju letos, se seveda ne da točno napovedati. So pa s finančnega ministrstva v torek sporočili, kar je pred njimi javno opozoril tudi prvi analitik GZS Bojan Ivanc: »Pri analizi zadnjih 40 četrtletij (pri čemer sta zaradi večjih šokov izvzeti leti 2020 in 2022) je bila gospodarska rast v Sloveniji v povprečju podcenjena za 0,3 odstotne točke.« Popravki so bili torej praviloma navzgor in tudi tokrat bo morda tako, so nakazali in dodali, da je nemški statistični urad Destatis že popravil oceno gospodarske rasti v Nemčiji za prvo četrtletje 2025 in jo povišal za 0,2 odstotne točke.

Ministrstvo za finance je sicer v torek objavilo kratko analizo 0,8-odstotnega medletnega padca BDP v prvem četrtletju. Navedlo je rekordno raven indeksa negotovosti trgovinskih politik in opozorilo, da negotovost, ki izhaja iz mednarodnega okolja, vpliva na več segmentov gospodarstva, še zlasti na slovenski izvozni sektor, potrošnjo in nizko raven investicij v stroje in opremo, ki je značilna za vsa obdobja negotovosti. Na upad aktivnosti v izvoznem sektorju v prvem četrtletju so po oceni ministrstva vplivale tudi strukturne težave v avtomobilski industriji, ki so bile prisotne že pred povečanjem trgovinske negotovosti zaradi protekcionističnih ukrepov ZDA. Dodatni podatki, ki smo jih dobili od Umarja, kažejo, da se je med pomembnejšimi trgovinskimi partnericami medletno zmanjšal zlasti izvoz v Francijo, nominalno za 17,7 odstotka ali za 95 milijonov evrov. »V Francijo, ki je v prvem četrtletju 2025 zajemala nekoliko nad 4 odstotke celotnega slovenskega izvoza, se je medletno zlasti zmanjšal izvoz cestnih vozil (za 38,3 odstotka), kar je v večji meri povezano z ukinjanjem proizvodnje modela avtomobila in spremembami proizvodnje v proizvajalcu vozil v francoski lasti,« navajajo v Umarju. Kot je znano, so v novomeškem Revozu lani ob polletju zaključili proizvodnjo obeh modelov twinga, julija lani pa so predstavniki vlade in francoskega Renaulta, ki je lastnik Revoza, v Novem mestu podpisali nov memorandum, na podlagi katerega bodo v Revozu izdelovali prenovljeno različico električnega twinga. Ravno pred dnevi so v tovarni potrdili, da naj bi proizvodnjo zagnali konec decembra letos, ko bodo izdelali prve primerke.

Ministrstvo tudi priznava, da je medletni upad gradbenih investicij precej manj povezan z negotovostjo v mednarodnem okolju in zagotavlja, da se do konca leta pričakuje rast, spodbujena z državnimi investicijami, vezanimi zlasti na popoplavno obnovo in Načrt za okrevanje in odpornost. Pri tem opozarjajo tudi na podatke, ki očitno niso bili v celoti zajeti v prvo oceno BDP: »V prvem kvartalu konsolidirane bilance javnega financiranja 2025 beležimo 15-odstotno rast novogradenj, rekonstrukcij ter adaptacij kar predstavlja povišanje za približno 20 milijonov evrov glede na primerljiv kvartal leta 2024.« Dodatne pomembne javne naložbe bo prinesel tudi zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj.

Prejšnji četrtek je bila na temo »upada BDP« sklicana tudi izredna seja komisije državnega zbora za nadzor javnih financ minuli četrtek. Sklical jo je predsednik komisije Jernej Vrtovec iz opozicijske NSi, ki pa jo je vodil kot nekakšen glas interesno-lobističnih organizacij gospodarstva. Med drugim je odgovore vabljenih komentiral, češ da so iz vzporednega vesolja.

Nobena institucija Sloveniji za zdaj ne napoveduje recesije; OECD je v torek napovedala 1,6-odstotno rast BDP v letu 2025 in 2,4-odstotno v 2026, evropska komisija je maja napovedala 2-odstotno rast v letu 2025 in 2,4-odstotno v 2026.

Vrtovec in predstavniki opozicije so vztrajno poudarjali davčni primež, »nove in nove davke« in ponavljali, kako bo prispevek za dolgotrajno oskrbo nevzdržno novo breme. »Glejte, govorimo o espejih, o tistih, ki se borijo iz dneva v dan, gre za mizarje, vodovodarje, inštalaterje. Tiste, ki jih rabite,« je recimo dejal Vrtovec.

Državna sekretarka finančnega ministrstva Saša Jazbec je glede uvrstitve Slovenije na šesto mesto držav OECD po kriteriju davčnega primeža pojasnila: »Ta davčni primež kljub imenu ne pomeni samo obremenitve plač z davki, ampak z davki in prispevki. Prispevki za socialno varnost predstavljajo več kot tri četrtine tega davčnega primeža. In pomembno se je zavedati, da s prispevki za socialno varnost financira socialna država pravice, ki jih vsi koristimo iz sistema socialnih zavarovanj.« Opozorila je, da znaša zadolženost podjetij 35 odstotkov BDP-ja in je najnižja v 20 letih, zadolženost gospodinjstev znaša 24 odstotkov BDP-ja, bančni sektor je ustrezno kapitaliziran, dobički podjetij so visoki.

Podatki Ajpes namreč kažejo, da so gospodarske družbe lani skupaj izkazale 6,5 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je drugo zaporedno rekordno leto z več kot 6,5-milijardnim neto čistim dobičkom (leta 2023 6,7 milijarde evrov), samostojni podjetniki pa so izkazali do zdaj najvišjih rekordnih 515 milijonov evrov dobička oziroma neto dohodka, v zadnjih dveh letih skupaj pa več kot milijardo evrov. V zadnjih dveh polnih letih »najhujše možne« vlade, če strnemo izpovedi funkcionarjev interesnih združenj, je torej naše gospodarstvo imelo zgodovinsko rekordne dobičke. Kljub nižanju napovedi gospodarskih rasti, ki se dogajajo globalno, nobena institucija Sloveniji za zdaj ne napoveduje recesije: po ta torek objavljeni napovedi OECD naj bi BDP Slovenije letos zrasel za 1,6 odstotka, EBRD in evropska komisija sta maja napovedala 1,9- oziroma 2-odstotno rast, za prihodnje leto pa vse tri napovedujejo 2,3- oziroma 2,4-odstotno rast.

Seja komisije se je končala s štirimi sklepi (opozicije), med katerimi je tudi »poziv predstavnikom vlade, da se vzdržijo javnih izjav, ki kakorkoli spodbujajo podjetnike in gospodarske družbe, da svoje poslovanje preselijo v tujino«. Gre za bizaren sklep, ki pa seveda načrtno in populistično pogreva nedaven neprimeren nasvet premiera Goloba gospodarstvenikom, naj svoje poslovanje »optimizirajo« v tujini, ki je bil po naknadnih pojasnilih premiera seveda »razumljen napačno«.

V torek je sicer postalo jasno, da Slovenije – opozicija in gospodarstvo sta kritizirala spremembo prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek – po podatkih Eurostata ni med državami, v kateri so se realni dohodki delavcev po plačilu davkov v letu 2024 znižali. V nasprotju z Italijo, Estonijo, Češko, Francijo, Grčijo, Belgijo in Španijo, kjer se je zgodilo prav to.