Je desni populizem premagal podnebni boj?

Prejšnji teden so bili predstavljeni izsledki raziskave Slovensko javno mnenje (SJM) 2024, ki jo opravlja Center za raziskovanje javnega mnenja pri ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Med drugim so skrb zbujajoči odgovori anketirancev o odnosu do podnebnih sprememb. V standardizirani raziskavi, opravljeni od oktobra lani do februarja letos, je odgovarjalo 992 ljudi, raziskava SJM pa v Sloveniji poteka že desetletja.

V primerjavi z letom 2020 se je občutno zmanjšal delež vprašanih, ki menijo, da se podnebje spreminja predvsem zaradi delovanja ljudi: leta 2020 je to menilo 56 odstotkov vprašanih, zdaj le še 37 odstotkov. Sočasno se je skoraj sorazmerno (z 38 odstotkov leta 2020 na 56 odstotkov leta 2024) povečal delež tistih, ki odgovornost pripisujejo prav toliko naravi kot ljudem. Krepi se torej skepticizem.

Zgodovinsko najmanjši je tudi delež vprašanih, ki so za ukrepanje pripravljeni žrtvovati svoje ugodje. Dosti višje cene je pripravljeno plačevati le še 18 odstotkov vprašanih (leta 2020 jih je bilo 28 odstotkov), višje davke 12 odstotkov (18 odstotkov leta 2020), življenjski ravni pa se je zaradi varovanja okolja pripravljeno odpovedati 23 odstotkov vprašanih, kar je bistveno manj kot leta 2020 (38 odstotkov) in primerljivo z letom 1993 (27 odstotkov).

»To vse je izjemno skrb zbujajoče,« o ugotovitvah meni profesor s Fakultete za znanosti o okolju Griša Močnik. »To pomeni, da smo s prizadevanji za zeleni prehod, ki jih vodita evropska komisija in tudi naša vlada, popolnoma brcnili v temo! Politike, ki govorijo zdaj, bo treba končno zamenjati s strokovnjaki in znanstveniki, da bo sporočilo kredibilno in bo dosti podrobnosti, da bodo ljudje razumeli, kaj nas – kaj jih čaka.«

O (ne)pripravljenosti prevzeti višje stroške prehoda pravi: »Višji stroški bodo. Pika. Je pa veliko boljše te stroške plačevati z davki, pri katerih se lahko obremenitve razporedijo progresivno, da torej več plačujejo tisti, ki lažje plačujejo več.« Ogromno nujnih ukrepov je povezanih z infrastrukturo, tudi zasebno: »Tukaj bo nujno bolj pomagati ljudem s subvencijami: bližje ko so energetski revščini, višje subvencije morajo dobiti – ne le za menjavo peči, ampak se jim mora omogočiti tudi zelo poceni servisiranje in nato subvencionirati elektrika.« Dodaja, da je v tem kontekstu skrb zbujajoč zastoj sprejemanja podnebnega zakona pod to koalicijo in predvsem črtanje člena, s katerim bi odpravili subvencije za fosilna goriva. »Z ogromnimi zneski zdaj subvencioniramo dizelsko gorivo avtoprevoznikom in kmetom – namesto da bi s tem denarjem začeli dajati izdatne subvencije revnim kmetom in drugim, da preidejo na obnovljive vire. To je norost! Najranljivejši del populacije in gospodarstva bo že na srednji rok, v desetih letih, zaradi tega zelo trpel, zdaj, na kratki rok, pa je seveda ta status quo v narekovajih cenejši.«

Tudi okoljevarstvenici Gaji Brecelj iz Umanotere se zdijo izsledki zadnje SJM skrb zbujajoči, a ne naključni: »Zadnja leta gledamo porast populističnih strank in gibanj, ki načrtno sejejo dvom o znanstvenih ugotovitvah v zvezi z vzroki podnebnih sprememb. Gre za ustvarjeno mnenje. Vlada, ki bi morala voditi ukrepe zelenega prehoda in razpravo o nujnosti in koristih ukrepanja, je to razpravo prepustila populistom.« Opozarja, da glede ukrepov vlada popolna kakofonija: »Ta se kaže v tem, da politika prek kampanj nagovarja posameznike, naj ukrepajo, ne izpelje pa sistemskih sprememb, ki so nujne. Posameznik ne more trajnostno delovati, se voziti z javnim prevozom, če ga ni.«

Po Močniku so ključni širši ukrepi: »V osemdesetih letih prejšnjega stoletja smo z mednarodnim sporazumom občutno izboljšali kakovost zraka in naši otroci ne vedo, kaj je kisli dež. Enak korak je zdaj nujen pri podnebnih spremembah, kar bi lahko financirali iz ogromne količine denarja, ki jo zdaj dajemo za obrambo pred takimi in drugačnimi nevarnostmi.«

Zaradi taljenja ledenika Birch, ki je posledica podnebnih sprememb, je bila pred dnevi uničena vas Blatten v švicarskih Alpah. In to, žal, ne bo edina okoljska katastrofa, ki se bo zgodila letos.