Nasilje različnih barv

Bernard Nežmah

13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Pamflet

Gasilska veselica v Ribnici se je spremenila v osrednji medijski dogodek. Dva srboriteža sta s pestmi napadla župana Sama Pogorelca, potem še žensko (policistko v civilu), ko ga je poskušala braniti, nato pa se jima je pridružil še tretji pajdaš in skupaj so obdelali še mladoletnika, ki so mu polomili nos. Klasično kriminalno dejanje, ki pa je preraslo v zahtevo po odstopu notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Hitro se je odzvala predsednica države in pozvala romsko populacijo, naj se vzdrži nasilja. Nato pa so se v teve oddajah vrstili akterji, minister je posebej izpostavljal pomen medresorske skupine, ki naj skozi dialog reši konfrontacije z romsko populacijo.

Reč je precej nenavadna, saj so policisti hitro izsledili napadalce, jih popisali, nato pa izpustili, ne da bi jih spravili v pripor. To so potem storili šele čez dan in tožilec jih je nato še posebej pridržal v priporu. Vmes so protestirali ribniški Romi, češ, da so bili storilci kočevski, oni pa do so neupravičeno tarča javne obravnave.

Serija vprašljivih potez. Akterji napada so bili trije, predsednica Nataša Pirc Musar pa poziva preostale Rome, ki s pretepom nimajo nič, da naj ne bodo nasilni!?? Ko bi slovenski turist v Dalmaciji brutalno pretepel domačina, bi gospa tudi pozvala vse slovenske dopustnike na Hrvaškem, naj se vzdržijo nasilja??????? Ribniški izgred, ki je šokanten glede na lahkotnost obračunavanja na javni prireditvi, je dobil status mednacionalnega romsko-slovenskega spopada. Vladne rešitve, naj bi tovrstne incidente anulirali z delom medresorske komisije za romska vprašanja, so zgled odpravljanja pravne države. Problem so bili trije in prelahkotna obravnava policije, ki je nasilneže, ki so pretepe vršili enega za drugim, takoj izpustili iz pridržanja, namesto da bi jih energično obravnavala in takoj postavila na hladno. Ideja policijskega ministra, ki pledira za sistemsko odpravo nasilja v trenutku, ko bi sile reda morale odločno ukrepati, je gesta, ki sproža ljudski revolt.

Spomin na še veliko hujše nasilje je povezan z množičnim pobojem v Srebrenici v bosanski vojni, ko so srbske čete eksekuirale blizu deset tisoč Muslimanov. »Matere Srebrenice« je te dni sprejela z vso rahločutnostjo predsednica Nataša Pirc Musar, ki je napovedala, da se bo udeležila komemoracije v nesrečnem mestu skupaj z množico potomcev pobitih. In izrekla: Matere Srebrenice so simbol vztrajnega boja za resnico, pravico in ohranitev spomina na najhujši zločin v Evropi po drugi svetovni vojni, ko so pripadniki vojske Republike Srbske ubili več kot 8000 Bošnjakov. Toda tudi na Slovenskem se je zgodil poboj, še večji, ko so posebni odredi partizanov pomorili 13 tisoč vojnih ujetnikov v Kočevskem rogu, a državna predsednica ni sprejela skupine vnukinj in pranečakinj žrtev, da bi poslušala njihovo bolečino, kaj šele, da bi izrekla, so simbol boja za resnico, pravico in ohranitev spomina na največji zločin v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Priznati pa ji je, da je vmes razvila taktnost, saj tokrat pride v bosanske Potočare na spominski dan in ne teden pred tem, kot je izvedla pred Macesnovo jamo na Kočevskem.

Drugačna žrtev nasilja pa postaja mesto Ljubljana. Največji domači arhitekt Jože Plečnik je postavil tržnico, ki je tako zaslovela, da jo za kulturni biser razglasil sam Unesco. A vmes si je ljubljanski župan zaželel, da bo pod njo zgradil orjaško parkirno hišo. Ministrstvo za kulturo in druga vladna administracije, ki so tu, da čuvajo kulturno dediščino, pozabljajo na svojo zakonsko dolžnost in so v fazi, ko mu izdajajo gradbeno dovoljenje. Ob zadnji obravnavi v sklopu ministrstva za naravne vire se je zbrala množica protestnikov, s samega poteka obravnave pa odvetniki Nadškofije in drugih prizadetih poročajo, da so uradniki vodili diskriminacijsko obravnavo, ki je kršila enako obravnavo vseh udeležencev v postopku. Pooblaščence občine so 20 minut pred drugimi spustili v obravnavno dvorano, zastopnike drugih pa so pustili čakati pred poslopjem. Še preden se je postopek začel, že je Golobova administracija ravnala, kot da ni varuh zakonitosti, ampak podporna služba župana Jankovića. O protestu in obravnavi je tokrat v osrednjem dnevniku zgledno poročala POP TV, nacionalka, ki jo plačujejo državljani, pa je v glavnih poročilih dogodek preprosto izpustila!??????? Ravna, kot da je Janković-TV.

Sicer pa prihajajo pasji dnevi. Pred stoletjem je inženir Stanko Bloudek zgradil meščanom imeniten olimpijski bazen Ilirijo. Množice so se tam zadovoljno hladile in plavale, reč je bila tako impozantna, da se je znašla na seznamu kulturne dediščine. Potem pa so prišli vandali na čelu z županom in tam zgradili garažno hišo z dodatkom pokritega olimpijskega bazena. Rezultat - izginil je odprti bazen z njim gaj orjaških dreves, pod političnim nasiljem je padla kulturna dediščina. In medijski svet tega še ni opazil. Še manj tožilci, ki bi stopili do kulturnega ministrstva in preiskali, kdo so bili akterji, ki niso bili branilci zakonov, ki, namesto da bi ščitili kulturno-športni spomenik, so blagoslovili njegovo podrtje!!????