Luka Prinčič / Glasbenik, ki v gojenju skupnosti vidi zdravilo proti tehnofevdalizmu

»Sem kritični umetnik inženir. Računalnik je moj inštrument in produkcijski studio,« se opiše producent, didžej, medijski umetnik in založnik Luka Prinčič. Kot multipraktik – ustvarja računalniško, elektroakustično, klubsko in v živo programirano glasbo (livecoding) ter eksperimentalno gledališče, vodi pa tudi založbo Kamizdat – se je uveljavil v vlogi graditelja scene, ki zavrača status quo.

Že konec 90. let (rojen je leta 1977) je v Mladini Jaša Kramaršič opozoril na njegov srednješolski duo Happy Generated People (z Miklavžem Pirnatom). Prinčiča, ki je sprva didžejal pod imenom DJ Nova, kasneje Nova de/Viator, povezujemo z zgodnjo fazo slovenske breakbeat scene in večeri v ljubljanskem klubu K4 ter na Metelkovi. Njegov Zarobotko v tamkajšnjem klubu Channel Zero je bil »konceptualno zastavljen kot srečevanje političnosti na plesišču, predvsem z mešanjem žanrov in nekim zavedanjem o svetu«. Z Majo Delak sta kasneje ustanovila dvojec Wanda & Nova deViator in izdala albuma Pacification (2013) ter ARP 339 (2015). Seznam njegovih psevdonimov je sicer kar obsežen. V zadnjem desetletju se je spet obračal k lastnemu imenu, »vendar sem pred nekaj leti začutila, da želim odkrivati še neke druge izraze in tako sem spet z novo identiteto, Prince Lucija, prisotna v prostoru med osebnim, političnim, in glasbenim«.

Kot član kolektiva The Feminalz že več let ustvarja navdušujočo tehnoburlesko Tatovi podob. Ta izhaja iz vprašanja, »kako v klubski situaciji delati feministično, kritično, a humorno burlesko, ki je sodobna v svoji glasbeni in multimedijski podobi ter vključuje elemente sodobnega plesa«. Predstava ima v njegovem srcu posebno mesto. »O rali smo ledino, se nekaj let opotekali, a vztrajali in počasi našli res predano publiko, ki nas v svoji neverjetni raznolikosti in številnosti neizmerno lepo podpira.«

Podobno tudi spletna založba Kamizdat za eksperimentalno, ambientalno in robno klubsko glasbo izhaja iz skupnosti. »Nastala je z željo zapolniti vrzel v slovenskem spletnem založništvu (tako imenovani netlabels) ob prevodu licence Creative Commons v slovenščino in prihodu v slovenski pravni prostor leta 2005. Osnovna principa sta tako imenovana ustvarjalna gmajna (Creative Commons) in popolna predanost slovenskim avtoricam.« Založba, ki je bila leta 2013 obujena za potrebe dua Wanda & Nova deViator, danes deluje transžanrsko in izdaja avtorice, kot so Warrego Valles, dvidevat, Saša Spačal in Kikimore. Ker je koncept založbe dokumentarističen, pogosto izdaja »robnejše zvočne svetove, v glasbeno-produkcijskem in tudi družbenem smislu«.

Aktivno je vpleten v domačo LGBTQ+ sceno, sodeloval pa je tudi z raznimi femističnimi skupnostmi in festivali. »V življenju me spremlja močna senzibilnost za nepravičnost. Ne znam ostati ravnodušen ob diskriminaciji žensk, kvir in trans oseb, migrantov, romov in drugih,« pravi. Verjame v vzpostavljanje prostorov »za celostne estetske izkušnje, ki posameznika morda senzibilizirajo za drugačne politične ali osebne perspektive«.

Z ogorčenjem opazuje nastajajoči tehnofevdalizem, a ostaja optimist. Čeprav nam tehnološki velikani »prisluškujejo, vsak dan ugrabljajo našo pozornost ter so nas zasužnjili z algoritmi in monopolizacijo digitalnega prostora«, meni, da sta »z obstoječimi orodji, kot so odprta in svobodna koda, komunikacijski standardi in decentralizirana omrežja«, še vedno mogoča »opravnomočenje in demokratizacija«.

Verjame v oblikovanje varnih skupnosti, v reševanje družbenih izzivov z družbenimi konsenzi. Zavrača pa avtomatizacijo in velike jezikovne modele. »Tehnologija, da, a brezkompromisno v prid skupnostim, skozi demokratične, transparentne procese, ki zavračajo pohlep, kopičenje kapitala, izkoriščanje ljudi, živali in planeta.«

Tudi na področju glasbe vidi potenciale. »Algoritmi, programski jeziki in miniaturizacija procesorskih enot omogočajo zvočne svetove, kot jih še nismo poznali. Specializirani algoritmi, ki skozi statistične modele omogočajo nova pomožna orodja za skladanje glasbe in človeško učenje ustvarjalnosti, so čudovite pridobitve,« je prepričan. Marsikaj je tudi problematičnega, med drugim privatizacija družbenih prostorov, vojno dobičkarstvo, komercializacija umetnosti in ustvarjalnosti, neetična tehnološka znanost ... »Težko je procesirati vse, kar se trenutno dogaja. Upanje se svetlika predvsem v ustvarjalnosti in skupnosti.«

Za pomoč pri oblikovanju maske se zahvaljujemo Tinki Prpar.