Kje išče v aferi Spirit evropsko tožilstvo?

Prejšnji torek je Nacionalni preiskovalni urad zaradi suma zlorabe evropskih sredstev izvedel več hišnih preiskav na območju Ljubljane, Celja in Maribora. Novica o preiskavi, povezani z dvema izigranima razpisoma javne agencije Spirit, je poniknila med drugimi, čeprav si zasluži več pozornosti. Predkazenski postopek namreč usmerja Evropsko javno tožilstvo, v fokusu preiskave pa je poslovnež Tadej Von Horvath, ki je ključne poteze v svojem spornem načrtu naredil le nekaj dni po sestanku na gospodarskem ministrstvu, kjer je sedel s pripravljavci razpisa ter člani stranke SD.

Evropsko javno tožilstvo je neodvisno tožilstvo Evropske unije, ki od junija 2021 preiskuje in preganja kazniva dejanja, ki prizadevajo finančne interese Evropske unije. Čeprav preganja goljufije, korupcijo, pranje denarja in čezmejne goljufije pri davku na dodano vrednost, torej domače in mednarodne kriminalce, je prav to organ, ki je ob zagonu zmotil (podobno kot Viktorja Orbána) takratnega premiera Janeza Janšo. Janševa vlada je več mesecev blokirala imenovanje dveh delegiranih tožilcev iz Slovenije, ki ju je predlagal državnotožilski svet (Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja), zaradi česar je maja 2021 odstopila pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič, glavna evropska tožilka Laura Codruta Kövesi pa je opozarjala, da poteze Janševe vlade »spodkopavajo zaupanje v učinkovito delovanje sistemov upravljanja in nadzora evropskih sredstev v Sloveniji«. Novembra 2021 je vlada le izpolnila zakonsko obveznost in tožilca potrdila, Orbán pa še danes zavrača članstvo Madžarske.

In prav to evropsko javno tožilstvo preiskuje dva suma v zvezi z razpisi Spirita: sum storitve in sum poskusa storitve kaznivega dejanja goljufije na škodo EU. Pod drobnogledom sta dva razpisa. Na prvem iz leta 2022, ki je bil namenjen »spodbujanju velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v Republiki Sloveniji«, je Von Horvath dobil odobrenih 5,6 milijona evrov, na odmevnem nedavnem razpisu »za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v premogovnih regijah« pa s pomočjo svaka skoraj 20 milijonov evrov. Natančneje: razpisna komisija Spirita je 10 milijonov evrov odobrila Von Horvathovemu podjetju Vonpharma SI, dodatnih 9,7 milijona evrov pa podjetju Vital QI. To podjetje je bilo še do konca aprila lani v lasti Von Horvatha (pod imenom turistično podjetje Magna QI), 29. aprila lani pa je od njega prešlo v last njegovega svaka, nogometaša Mihe Tetičkoviča, se preimenovalo v farmacevtsko podjetje Vital QI in se ob Vonpharmi samostojno prijavilo na razpis Spirita za prestrukturiranje premogovniških regij, ki je bil objavljen 24. maja lani.

Evropsko javno tožilstvo smo vprašali, ali vedo za sestanek na gospodarskem ministrstvu 4. aprila lani.

Ker sta podjetji Vonpharma in Vital QI nastopili kot nepovezani in ker v razpisni komisiji kljub masi indicev nihče domnevno ni odkril ničesar, so jima odobrili skoraj 20 milijonov evrov nepovratnega denarja, torej dvakratnik zneska, ki so ga smela dobiti povezana podjetja. Šele januarja letos, ko je Spirit objavil rezultate razpisa, so opozorili na očitno povezanost Vonpharme in Vitala QI, po izbruhu afere pa je minister Han februarja kar celoten 83-milijonski razpis razveljavil.

Ob omenjeni lastniški rošadi, ki jo je manj kot mesec dni pred objavo razpisa izvedel Von Horvath, je nemogoče spregledati sestanek, na katerega smo v Mladini že opozorili. Le dobre tri tedne pred rošado, 4. aprila lani, je Von Horvath obiskal gospodarsko ministrstvo. Sprejeli so ga štirje visoki funkcionarji in uradniki ministrstva: državni sekretar Matevž Frangež, generalni direktor direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo Jernej Salecl, Nejc Perhavec, ki znotraj tega direktorata vodi sektor za spodbujanje investicij, ter Nataša Florjančič z direktorata za razvojna sredstva, kjer vodi sektor za sistem, načrtovanje in spremljanje. Na sestanku, ki je v bazi protikorupcijske komisije KPK zabeležen kot lobiranje, sta bila še župan Velenja Peter Dermol iz vrst SD in Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, ki je bil na zadnjih volitvah pobudnik Dermolove županske kandidature. V bazi KPK je zabeležena le tema sestanka: »Predstavitev investicije podjetja VonPharma v Velenju«.

Von Horvath, ki je bivši član podmladka SD, je na tem sestanku zagotovo izvedel podrobnosti razpisa – tudi da bo za povezana podjetja veljala omejitev 10 milijonov evrov. Poročilo notranje revizije, ki smo ga dobili, namreč razkriva, da so razpis pripravili na ministrstvu ter ga Spiritu le posredovali – »vključno z vsemi pogoji, merili in upravičenimi stroški«. Hkrati izjava državnega sekretarja Frangeža v Tarči 30. januarja potrjuje, da so aprila lani na sestanku z Von Horvathom sedeli najpristojnejši za razpis: »Priznam, jaz sem že pred dvema tednoma svojemu šefu ministru Hanu nakazal pripravljenost, da odstopam s položaja državnega sekretarja. Zakaj? Zato, ker se počutim odgovornega: prvič zato, ker sem formalno odgovoren za delo dveh direktoratov, ki sta pri tem sodelovala – direktorat za razvojna sredstva in pa direktorat za industrijo, podjetništvo in pa internacionalizacijo. Drugič zato, ker obstajajo neke okoliščine, recimo znanstvo z gospodom Von Horvathom, ki lahko ustvari napačen videz, napačen in neresničen.« Han odstopa strankarskega kolega Frangeža ni sprejel, sprejel pa je enako ponudbo direktorja Spirita Roka Capla.

Ob vseh teh dejstvih se tako poraja vprašanje, ali je Von Horvath že 4. aprila iz prostorov ministrstva na Kotnikovi 5 v Ljubljani odšel z idejo, da formalno prenese podjetje na svaka. Le nekaj tednov kasneje, tik pred objavo razpisa, je namreč natanko to naredil. Zapisnika sestanka ni, pravijo na ministrstvu.

Evropsko javno tožilstvo smo v torek vprašali, ali za ta sestanek vedo in ali bodo preverili tudi vloge ljudi z ministrstva, zlasti funkcionarjev SD. Jasno namreč je, da so vsi tako kot Frangež vsaj znanci Von Horvatha, čeprav se ga po izbruhu afere nekateri menda komaj spomnijo. Med takimi je na primer župan Dermol, čeprav je v javnost prišla fotografija, na kateri Dermol spomladi 2023 pozira za mizo ob pijači z Von Horvathom in Plankljem. Kakorkoli, odgovora tožilstva še nismo prejeli, z ministrstva pa so nam odgovorili, da »ne državni sekretar Frangež ne ostali predstavniki ministrstva niso bili del preiskave«.

V Hanovi ekipi poskušajo po izbruhu afere ustvariti vtis, da so povsem transparentni in da podpirajo preiskavo evropskega tožilstva, več pa je indicev, da jih epilog zelo skrbi. Pred javnostjo že mesece skrivajo nekatere ključne informacije, spet druge pa prikrajajo. Ministrstvo tako noče razkriti, kdo je sedel v razpisni komisiji in odločil, da se projektoma Vonpharme in Vitala QI dodeli skoraj 20 milijonov evrov, pri tem pa domnevno spregledal povezavo med njima. Ministrstvo smo zato prijavili informacijski pooblaščenki, ki še odloča, časnik Finance pa je pred dnevi poročal, da Spirit noče razkriti sestave te komisije, čeprav mu je to pooblaščenka že naložila. Je bil v komisiji kdo z lobističnega sestanka 4. aprila lani?

Spirit še vedno noče razkriti sestave razpisne komisije, čeprav mu je to pooblaščenka že naložila. Je bil v komisiji kdo z lobističnega sestanka 4. aprila lani?

Da člani komisije, ki so vloge preučevali skoraj štiri mesece, niso zaznali povezave Von Horvatha z obema podjetjema, je nenavadno, saj so jo mediji zaznali v nekaj dneh, pokaže se z nekaj kliki v bazah Erar, Ajpes ali Gvin. Tak »spregled« je še neverjetnejši zato, ker sta bila med 24 izbranimi podjetji Vonpharma in Vital QI med tremi rekorderji: le še eno podjetje je dobilo 10 milijonov, večina (13 podjetij) pa je dobila manj kot dva milijona evrov. Denar sicer zaradi razveljavitve razpisa ni bil izplačan nikomur.

Ministrstvo informacije tudi prikraja. Tako je 7. aprila objavilo sporočilo o ugotovitvah notranje revizije z naslovom »Notranja revizija razpisa za prestrukturiranje premogovnih regij ni ugotovila hujših nepravilnosti«. A to nikakor ni ustrezen povzetek anomalij, ki jih je potrdilo 24-stransko revizijsko poročilo. Revizorji so namreč jasno ugotovili, da sta vlogi Vonpharme in Vital QI, obe sta povezani s prehranskimi dopolnili, v veliko delih vsebinsko povsem enaki: predvidevata enak terminski načrt izvedbe naložbe, enako število novih delovnih mest (76), nabavo strojev in opreme pri istem dobavitelju, investicijska programa obeh je izdelal isti zunanji izvajalec. »Ocenjujemo, da bi ta dejstva komisija lahko ugotovila ob primerjavi obeh vlog še pred izdajo sklepov in pred izbruhom afere,« so zapisali revizorji. Še posebej bizarno pa je zatrjevanje, da so v Spiritu že lani sprožili »določene preverbe« Von Horvatha zaradi razpisa iz leta 2022. Takrat je dobil za investicijo v tovarno v Velenju odobrenih 5,6 milijona evrov, a jih je v dveh letih počrpal manj kot odstotek (41.303 evre za stroške projektiranja). Na evropskem tožilstvu zdaj preiskujejo sum, da je podjetje predložilo »napačne informacije ali zamolčalo ključna dejstva v zvezi z načrtovanim gradbenim projektom – vključno z lastništvom zemljišča, velikostjo stavbe, stroški gradnje in nakupom opreme«. Če so v Spiritu res nekaj zaznali v prvem razpisu, kako je torej mogoče, da so Von Horvathu kljub temu odobrili dodatnih 10 milijonov evrov oziroma 20 milijonov, če upoštevamo še podjetje njegovega svaka? So morda dobili navodilo političnih odločevalcev, da morajo tako ravnati? In mar ni neverjetno naključje, da je na omenjenem sestanku sedelo toliko ljudi, ki so vsi povezani s stranko SD? Je šlo morda za neuspel poskus financiranja strankine dejavnosti?