So ZDA sankcionirale Slovenijo?

V sredo, 4. junija, je Slovenija v Varnostnem svetu ZN kot koordinatorica desetih nestalnih članic predložila resolucijo, s katero je zahtevala takojšnje humanitarno premirje v Gazi, izpustitev talcev in neoviran dostop do humanitarne pomoči za prebivalce Gaze. ZDA so na resolucijo vložile veto, pri čemer njihova predstavnica ni kritizirala le vsebine. Besedilo resolucije naj bi bilo nesprejemljivo tudi zaradi »načina, na katerega je bilo predložena«, je poudarila Dorothy Shea.

V Varnostnem svetu velja namreč pravilo, da resolucij načeloma ne predložiš v glasovanje, če je jasno, da te ne bodo sprejete, razen seveda, če ne želiš javno s prstom pokazati na kakšno od držav. In to je Slovenija tudi storila, predlagala je humanitarno resolucijo, čeprav je vedela, da ta ne bo sprejeta in da jo bodo ZDA morale pred vsem svetom zavrniti. Naš predstavnik Samuel Žbogar se je zato tudi opravičeval: »Nikoli nismo nameravali sprožiti veta. Osnutek resolucije je imel le en cilj – ’humanitarnega’,« je dejal.

Naslednji dan, 5. junija, so ZDA v na videz nepovezani potezi proti štirim sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), tudi slovenski, Beti Hohler, uvedle sankcije. Sankcije so odgovor na »nezakonita in neutemeljena dejanja« Mednarodnega kazenskega sodišča, ki so usmerjena proti ZDA in Izraelu, so sporočile ZDA. Slovenska sodnica je bila skupaj s sodnico iz Benina, Reine Alapini-Gansou, sankcionirana zaradi sodelovanja v sodniškem senatu, ki je 21. novembra lani izdal nalog za prijetje izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja. Toda ZDA so pri tem »pozabile« na predsednika senata, to je Francoz Nicolas Guillou, ki je ravno tako glasoval za nalog.

Zakaj torej sankcije proti članici senata Beti Hohler iz Slovenije, ne pa tudi proti predsedniku senata, Francozu Nicolasu Guillouju? Pravni strokovnjak in svetovalec za področje vojnih zločinov pri zdaj že bivšem glavnem tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča Karimu Khanu Kevin Jon Heller je zato javno komentiral: »Zdi se, da so ZDA sankcionirale le sodnike, ki prihajajo iz manjših in manj vplivnih držav.« Jasno je namreč, da sodniki Mednarodnega kazenskega sodišča, ki prihajajo iz posameznih držav, niso tam v vlogi navadnih državljanov, ki so na delu v tujini, ampak so nekako tudi predstavniki držav.

Sodnike Mednarodnega kazenskega sodišča predlagajo države pogodbenice in jih nato izvolijo na skupščini držav članic. Kar pomeni, da sodnik Mednarodnega kazenskega sodišča ne nastopa zgolj kot posameznik, ampak je njegova izvolitev povezana s soglasjem in podporo države, ki ga je predlagala. Če so sankcije uvedene proti sodnici zaradi njenega opravljanja funkcije sodnice – ali še huje – zaradi ravnanja države v mednarodni skupnosti, to pomeni, da so sankcije usmerjene ne le proti njej osebno, ampak tudi proti državi, ki jo je predlagala. Poleg tega seveda, da sodnik uživa tudi diplomatsko zaščito.

To vprašanje je pomembno, kajti če so ZDA dejansko sankcionirale Slovenijo, bi se morala ta temu primerno odzvati. Na primer vsaj tako, da bi na zagovor poklicala ameriškega veleposlanika. Toda na slovenskem zunanjem ministrstvu se trudijo, da bi potezo ZDA razumele kot sankcijo zoper nekega slovenskega državljana. Na vprašanje, kako s pravnega vidika Slovenija razume sankcije proti sodnici, so nam odgovorili: »Sodnica Beti Hohler deluje na Mednarodnem kazenskem sodišču v individualnem in neodvisnem svojstvu. Sodnica Hohler je priznana strokovnjakinja mednarodnega prava z dolgoletnimi izkušnjami na področju mednarodnega kazenskega pravosodja, pri čemer izkazuje najvišje etične standarde, kar je bilo tudi odločilno pri njeni izvolitvi. Ne nastopa kot predstavnica države, ki jo je predlagala, temveč kot samostojna pravna strokovnjakinja, ki je bila izvoljena s strani držav pogodbenic Rimskega statuta na podlagi njene strokovnosti, nepristranskosti in neodvisnosti.«

Republika Slovenija zavrača vsakršne ukrepe zoper funkcionarje Mednarodnega kazenskega sodišča in znova izraža svojo odločno podporo sodišču, ki ima ključno vlogo pri pregonu storilcev najhujših hudodelstev ter pomembno prispeva h krepitvi vladavine prava, mednarodnega miru in varnosti. Pristojni organi Republike Slovenije sodnici Beti Hohler, kot slovenski državljanki, zagotavljajo vso potrebno podporo. Slovenija bo izvedla vse potrebne pogovore in diplomatske aktivnosti ter je v neposrednem stiku z Mednarodnim kazenskim sodiščem in tudi z njegovo državo gostiteljico Nizozemsko, da se sodnici zagotovijo razmere za nemoteno in neodvisno opravljanje njenega mandata. Očitno pa ameriškega veleposlanika na zagovor ne bodo poklicali.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>