13. 6. 2025 | Mladina 24 | Svet
Kaj pomeni, če rečeš genocid?
Države so lahko krive tudi, če opustijo ukrepanje ob zaznavi resne grožnje genocida
Koliko protestov bo še potrebnih, da bo »Nikoli več« dovolj?
© Luka Dakskobler
Pojem genocid označuje naklepno uničenje zaščitene skupine ljudi – bodisi nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine – v celoti ali delno. Termin je skoval pravnik Raphael Lemkin med drugo svetovno vojno, ki je zgodovinske dokaze za obstoj tega »zločina vseh zločinov« našel v primeru množičnih pobojev Armencev v osmanskem imperiju in v holokavstu. Med nürnberškimi procesi so sodniki nato prvič uporabili pojem genocid že kot obče veljavno mednarodno normo, kar pomeni, da so že tedaj države priznale obstoj tega posebnega zločina za nazaj in za naprej, ne glede na to, ali je kakšna država ta pojem priznala ali ne.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Svet
Koliko protestov bo še potrebnih, da bo »Nikoli več« dovolj?
© Luka Dakskobler
Pojem genocid označuje naklepno uničenje zaščitene skupine ljudi – bodisi nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine – v celoti ali delno. Termin je skoval pravnik Raphael Lemkin med drugo svetovno vojno, ki je zgodovinske dokaze za obstoj tega »zločina vseh zločinov« našel v primeru množičnih pobojev Armencev v osmanskem imperiju in v holokavstu. Med nürnberškimi procesi so sodniki nato prvič uporabili pojem genocid že kot obče veljavno mednarodno normo, kar pomeni, da so že tedaj države priznale obstoj tega posebnega zločina za nazaj in za naprej, ne glede na to, ali je kakšna država ta pojem priznala ali ne.
Po drugi svetovni vojni so ga države nato natančneje določile v leta 1948 sprejeti Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Ta recimo v 2. členu opredeli genocid kot katerokoli izmed določenih kaznivih dejanj, ki so storjena z »naklepom uničiti, v celoti ali delno, neko nacionalno, etnično, rasno ali versko skupino«. Med naštetimi hudimi kaznivimi dejanji je na primer navedeno tudi »namerno vsiljevanje življenjskih razmer, ki vodijo v fizično uničenje skupine«, v prvem členu pa omenjena konvencija države zavezuje, da genocid preprečujejo in kaznujejo.
Meddržavno sodišče je v sodbi Bosna in Hercegovina proti Srbiji (2007) poudarilo, da dolžnost preprečiti genocid nastopi, ko se država zaveda ali bi se morala zavedati resnega tveganja, da bo do genocida prišlo, in takrat mora uporabiti vsa razumno razpoložljiva sredstva, ki so ji na voljo, v mejah mednarodnega prava, da to prepreči. To lahko pomeni povečanje humanitarnega pritiska, sankcije, prekinitev odnosov z domnevno storilko, sklic izrednih zasedanj VS OZN in podobno. Države torej niso le »krive« genocida, ampak so lahko tudi obsojene – kot je bila Srbija –, če opustijo ukrepanje ob zaznavi resne grožnje genocida.
Pri sojenju Izraelu zaradi genocida na Meddržavnem sodišču, ki ga je sprožila Južna Afrika, pa je pri dokazovanju poleg teže kaznivih dejanj pomembno predvsem dokazovanje naklepa. Južna Afrika je zato večino svojega primera genocida proti Izraelu utemeljila na provokativnem jeziku izraelskih voditeljev. Eden od primerov je bil biblijski citat, ki ga je Netanjahu uporabil, ko je Izrael poslal vojsko v Gazo. Tedaj je primerjal Hamas z Amalekom. V Bibliji Bog Izraelcem zapove, naj uničijo svojega preganjalca, Amaleka. Drugi primer je izjava ministra za obrambo Yoava Gallanta takoj po napadih Hamasa, ko je ukazal popolno obkolitev Gaze: »Ne bo elektrike, hrane, goriva, vse bo zaprto. Bojujemo se proti človeškim zverem in ravnamo v skladu s tem.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.