Natečaj za spomenik slovenski osamosvojitvi

Na rob Trga republike v Ljubljani smo 26. junija tistega usodnega leta posadili »osamosvojitveno lipo«, ki je – malce ironično, to je treba priznati – zaradi prostorske stiske naslednjih 20 let precej trpela, hirala in venela, dokler ni bila prestavljena na drugo stran ceste, ob stavbo parlamenta. Na njeno mesto je bil postavljen visok drog s slovensko zastavo, zdaj pa vlada upa, da bi tam v prihodnosti stal spomenik osamosvojitvi.

Minevata dve leti, odkar je na potrebo po takšnem obeležju namignil prvi predsednik države Milan Kučan, ki je predlagal, da bi si osamosvojitev, »to veliko državotvorno dejanje slovenskega naroda, ki ni primerljivo z ničimer prej v naši zgodovini«, po več kot 30 letih vendarle »zaslužilo razmislek, da se mu častno oddolžimo z dostojnim simbolom«. Vlada ga je uslišala. Na obrambnem ministrstvu so zato ustanovili posebno komisijo, ki je lep čas iskala primerno mesto zanj, prejšnji teden pa je ministrstvo z Zbornico za arhitekturo in prostor objavilo še javni natečaj s smernicami za novi slovenski ponos.

Kot smo lahko prebrali v projektnem natečaju, se išče spomenik s sporočilom, ki bi se osredotočilo na »obdobje kristalizacije ideje o slovenski državnosti, ki jo je pogojevala dolga tradicija nacionalnih in emancipacijskih bojev«, ter združevalo »državo, ljudi in njihove dosežke; izraža naj odprtost, medsebojno spoštovanje in zaupanje. Spomenik naj bo tako izraz zgodovine kot tudi vizije za prihodnost.«

Natečaj je odprt do oktobra, izid bi moral biti znan mesec kasneje, decembra pa predvidoma sledi še javna razstava natečajnih elaboratov. Kaj točno bo komisija iskala in kakšni bodo poslani predlogi, je za zdaj še več ali manj uganka, po mestu pa se že širi glas, da naj bi se na natečaj prijavila tudi ekipa, ki je v ljubljanskem Parku izbrisanih postavila spomenik izbrisanim v obliki črke »ć« – le da bi na Trgu republike, če bo usoda hotela, kmalu stala črka »č«. In to zlata!

»Reakcije na spomenik izbrisanim so pokazale, da je estetika prava. V javni dialog o spomeniku osamosvojitve zato dodajamo predlog, ki zagovornikom izbrisa ponuja čudovit predmet kulta. Pa še zlat je, kar je super!« je povedal umetnik Vuk Ćosić, poleg Aleksandra Vujovića in Irene Woelle avtor idejne zasnove, ki že stoji pred ljubljanskim Centrom Rog. »Slišimo pa po kuloarjih, da se pripravlja tudi peticija, s katero bi državljani zahtevali realizacijo tega načrta. To se nam zdi lepa gesta.«

Vsekakor bi bilo smotrno, da vlada s postavitvijo kipa pohiti. V kolikor bi na naslednjih volitvah oblast prevzela neka druga stranka, v mislih imamo SDS, bi se lahko zgodilo, da bo namesto zlatega »č« na Trgu republike v najboljšem primeru stal zlat kip Jožeta Pučnika – v najslabšem pa kar večnega vladarja te stranke Janeza Janše.