Porno Cerkev

Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec v knjigi za cerkveni polom krivi udbomafijske judeže

Da se avantura mariborske nadškofije v svet kapitalizma, tveganega kapitala in financ – z gradnjo finančnih holdingov, nato ustanovitvijo Krekove banke, njeno prodajo ter vlaganjem kapitala v telekomunikacijska podjetja in kemično industrijo – ne bo dobro končala, je postalo očitno že pred finančno krizo in papežem Frančiškom.

Na začetku leta 2007, ko o finančni krizi ni bilo ne duha ne sluha, je telekomunikacijsko podjetje T-2, takrat največje v lasti nadškofije, svojo širitev na slovenskem trgu zasnovalo tudi s pomočjo pornografije. Mariborska nadškofija je tedaj ponujala pet pornografskih kanalov, ki so po njihovih analizah pristali med najbolj gledanimi v Sloveniji. Diskrepanca med ekonomijo in poslanstvom cerkve je bila očitna, a ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec tega ni videl. Za Mladino je februarja 2007 pojasnil, da cerkev in pornografija lepo shajata, saj da cerkev oziroma T-2 pornografije »ne izdeluje, ampak le prenaša … Vemo pa, da cerkev v svobodo posameznika z absolutno cenzuro ne more posegati.«

Kaj se je zgodilo kasneje, je znano: prišla je kriza, cerkveni holdingi, ki so bili zakreditirani, so propadli, Mirko Krašovec je bil v zadevi Betnava obsojen (in pozneje oproščen) zaradi poslovne goljufije, cerkev je izgubila premoženje in šla skozi krizo – tudi krizo iskanja novega začetka in nove identitete. In danes se zdi, da se je cerkev pri tej katarzi nekaj naučila. Ali pač ne?

Mirko Krašovec je prejšnji teden predstavil knjigo, v kateri za propad cerkvenih holdingov Zvon 1 in Zvon 2 krivi »judeže« – recimo NLB, ki holdingom ni hotela podaljšati kreditov; obtožuje tudi tedanjo predsednico vlade Alenko Bratušek, ki je dejala, da je največji del bančne luknje zakrivila cerkev. Krivi naj bi bili tudi levica, postkomunistična miselnost, tradicija udbomafije in pohlep totalitarcev, ki naj bi si želeli prisvojiti cerkveno premoženje.

Krašovec ima deloma prav. Finančna kriza je res prinesla veliko krivic, stiske ljudi so bile ogromne. A krivda za to ni bila ne pri levici ne pri tedanji predsednici vlade. Prva Janševa vlada je po letu 2004 tudi z blagoslovom cerkve znižala davke – ukinili so recimo davek na izplačane plače –, na drugi strani pa se je v Sloveniji z odplačilom državnih dolgov in zadolževanjem v tujini sprostilo za nekaj milijard evrov denarja. Gospodarstvo se je pregrelo, denarja je bilo preveč, krediti so bili poceni. Nato pa je izbruhnila finančna kriza.

Morda bi slednjo lahko obvladala Banka Slovenije, a je Janša začel govoriti o tem, da nimamo več denarja niti za plače, zato je evropska komisija Banko Slovenije zaobšla in k nam poslala »kvazi trojko«, ki je zahtevala sanacijo bank. To pa je bil eden od razlogov, zakaj cerkev ni dobila novih kreditov.

Zdaj pa si predstavljajmo, da ne bi bilo krize in bi mariborska nadškofija postala največji kapitalist v državi. Kaj bi to pomenilo za družbo? Cerkveni bankrot je bil božje darilo za mariborsko nadškofijo in prihodnost cerkve v Sloveniji, a Krašovec tega načelnega problema še vedno ne razume.