Ursula von der Leyen / »V tem kontekstu ima Izrael pravico, da se brani«

Iran ne bi smel imeti jedrskega orožja, je povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen 

Iran ne bi smel imeti jedrskega orožja, je v nedeljo povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in dodala, da se je v pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem zavzela za diplomacijo. Ta je po njenem mnenju najboljša dolgoročna rešitev spora med Izraelom in Iranom.

"Seveda menim, da so dolgoročno najboljša rešitev pogajanja," je na brifingu za novinarje na vrhu držav skupine G7 v gorskem kanadskem letovišču Kananaskis povedala von der Leyen.

Kot je dejala, se je v telefonskem pogovoru z Netanjahujem strinjala, da Iran ne bi smel imeti jedrskega orožja.

Ob tem je krivdo za konflikt pripisala Iranu in spomnila na nedavne ugotovitve Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), da Iran ne izpolnjuje svojih obveznosti ter da agencija ne more zagotoviti, da je iranski jedrski program izključno miroljuben.

"V tem kontekstu ima Izrael pravico, da se brani. Iran je glavni vir nestabilnosti v regiji," je še dodala.

Von der Leyen je prepričana, da bi morale članice skupine G7 na vrhu razpravljati o konfliktu med Izraelom in Iranom, pa tudi o vojni v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je še povedala, ji je Netanjahu v pogovoru obljubil, da bo storil več za okrepitev dobave humanitarne pomoči v Gazo. "Vztrajala sem in pozivala, da mora humanitarna pomoč, ki ne doseže Gaze, priti v Gazo. Obljubil je, da (...) bo tako," je dodala.

Tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa se je na brifingu strinjal, da Iran ne bi smel imeti jedrskega orožja. Dodal je, da "čas, da damo prostor diplomaciji".

Voditelji držav skupine G7 se bodo danes in v torek sestali na delovnih pogovorih. V senci trgovinskih napetosti zaradi ameriške grožnje s carinami bodo razpravljali o varnosti, energiji in vojni v Ukrajini, po pričakovanjih pa tudi o aktualnih mednarodnih vprašanjih, med drugim o napetostih med Izraelom in Iranom.

Nov krog napetosti med glavnima velesilama na Bližnjem vzhodu je v petek z obsežnimi napadi na Iran sprožil Izrael. Odtlej je bilo v Iranu ubitih najmanj 224, v Izraelu pa najmanj 13 ljudi. Izrael obenem nadaljuje napade na Gazo ter omejuje dobave pomoči v enklavo.