»Nove generacije že živijo posthumanizem, antropocentrizem je spomin preteklosti«

V galeriji Equrna bodo odprli razstavo Odmev prihodnosti, na kateri se bo s svojimi deli predstavilo sedem umetnic in umetnikov srednje generacije

V galeriji Equrna bodo danes, ob 19.00 odprli razstavo Odmev prihodnosti, na kateri se bo s svojimi deli predstavilo sedem umetnic in umetnikov srednje generacije. Kot so zapisali ob razstavi, nove generacije ustvarjalcev že živijo posthumanizem, antropocentrizem je spomin preteklosti. Odzivajo se na impulze okoli sebe in to, kar prihaja, so morda odmevi prihodnosti.

Kurator Arne Brejc je na razstavo uvrstil dela Samre Buljić, Gašperja Capudra, Stefana Garbuglie, Vida Koprivška, Neže Perovšek, Anastazije Pirnat in Neje Zorzut. Kot je ob tem povedala Buljić, je umetniško ustvarjanje živ organizem, ki neprestano spreminja svojo obliko.

V svojem bistvu vedno išče nove manifestacije. Prihajajoča generacija umetnikov razmišlja in ustvarja v novih likovnih paradigmah. "Forma izgublja povezavo z zunanjim svetom in gradi svojo vzporedno resničnost (..), giblje se proti neki prihodnji točki, naslednjemu stanju, tako da ni dokončana in za vedno stabilizirana," je zapisala umetnica.

Samra Buljić je podiplomska študentka slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani. V svoji praksi se izraža skozi različne medije, kot so slika, risba in digitalna grafika. Sodelovala je na več skupinskih razstavah, samostojno pa je lani razstavljala za projekt Das Garage, Garaža no.2: To Harness a Dust Devil.

Gašper Capuder je diplomiral na ALUO. Deluje na področju slikarstva, programiranja ter projektne koordinacije za implementacijo rešitev za optimizacijo delovnih in poslovnih procesov. Njegova dela so v številnih javnih in zasebnih zbirkah. V Equrni in tudi drugod je že razstavljal samostojno, sodeloval pa je tudi na več skupinskih razstavah.

Stefano Garbuglia je končal umetniško srednjo šolo Preziotti Licini v Fermu in začel študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Macerati. Nadaljeval je na beneški akademiji, kjer je svojo umetniško produkcijo utrdil z zanimanjem za evropsko slikarstvo 15. stoletja. Po zaključku študija še vedno nadaljuje z umetniškim raziskovanjem. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah in prejel več nagrad.

Vid Koprivšek je na ALUO diplomiral iz slikarstva, trenutno pa zaključuje magistrski študij na smeri video in novi mediji. Njegova umetniška praksa obsega novomedijsko umetnost, kot so interaktivne digitalne instalacije in digitalna tridimenzionalna grafika, preplet slikarskih in kiparskih tehnologij ter oblikovanje. Razstavljal je na nekaj samostojnih in več skupinskih razstavah ter oblikoval več grafičnih podob za serije teoretskih predavanj in glasbenih albumov.

Neža Perovšek se s slikarstvom ukvarja z miselnostjo arhivistke in na ta način raziskuje človeško naravo kopičenja stvari. Pri tem se primarno posveča reinterpretaciji materiala osebnega arhiva, z manipulacijo katerega ustvarja nove sisteme prepletajočih prizorov. Zaključila je magistrski študij slikarstva na ALUO. Predstavila se je na več samostojnih in skupinskih razstavah. Je soustanoviteljica nomadskega razstavnega projekta das Garage.

Anastazija Pirnat po diplomi na ALUO na isti ustanovi zaključuje magistrski študij. Predstavila se je z več samostojnimi ter sodelovala na več skupinskih razstavah doma in v tujini. V sodelovanju z Nežo Perovšek in Mašo Knapič je leta 2022 pripravila razstavo Failed plans for world domination and other predictable events v galeriji Gallery, ki ji je sledila izdaja knjige umetnice z istim naslovom.

Neja Zorzut je diplomirala in magistrirala na oddelku za slikarstvo na ALUO. V svoji praksi premleva porozne meje med sliko in kipom, objektom in površino ter telesom in njegovim okoljem. Osredotoča se na pojav, kjer je telo potopljeno v avtohtono, a tuje območje. Predstavila se je na samostojnih in skupinskih razstavah doma in tujini. Leta 2022 je prejela Jakopičevo nagrado za mladega umetnika.