Eno od ključnih političnih sporočil tudi za današnji čas

Če evropska gledališka tradicija v veliki meri res izhaja iz dediščine Brechtovega gledališča, potem ne smemo pozabiti, da je ta nastala prav iz izkušnje pregnanca

Kot 100. premiero novomeškega Anton Podbevšek Teatra bodo v gledališču nocoj uprizorili predstavo Življenje in časi Bertolta Brechta v režiji Matjaža Bergerja. Uprizoritev osvetljuje življenje enega najpomembnejših dramatikov in reformatorjev gledališča 20. stoletja, v osredje pa so postavili Brechtovo obdobje pregnanstva med letoma 1933 in 1949.

Brecht je bil nemški režiser, dramatik, dramaturg, teoretik in reformator gledališča, pa tudi pesnik in pisatelj. "Toda kaj od tega je bil najprej in najbolj - to je nemara nemogoče povsem jasno določiti. Fredric Jameson zato predlaga, da o 'kompleksu Brecht' govorimo kot o skupku heterogenih, diskontinuiranih in fragmentiranih slojev zgodovine - navsezadnje je bila takšna montaža protislovnih fragmentov tudi Brechtova priljubljena gledališka in umetniška forma," je ob predstavi zapisal dramaturg in mladi raziskovalec Jakob Ribič.

Uprizoritev o Brechtu (1898-1956) ni klasična biografija, ampak poskus pripovedi o zgodovinskem kontekstu, v katerem je živel, fašizmu, pregnanstvu in mračnih časih. V obdobju svojega pregnanstva, ki je bilo tudi čas fašizma in druge svetovne vojne, je Brecht ustvaril temeljne koncepte epskega oziroma dialektičnega gledališča.

"Če evropska gledališka tradicija v veliki meri res izhaja iz dediščine Brechtovega gledališča, potem ne smemo pozabiti, da je ta nastala prav iz izkušnje pregnanca, v tem pa je mogoče prepoznati enega od ključnih političnih sporočil tudi za današnji čas."

Jakob Ribič,
dramaturg

Takrat je napisal še svoji ključni teoretski deli Kupovanje medenine in Mali organon za gledališče ter svoje igre, kot so Življenje Galileia, Dobri človek iz Sečuana, Kavkaški krog s kredo in Mati Korajža in njeni otroci.

"Če evropska gledališka tradicija v veliki meri res izhaja iz dediščine Brechtovega gledališča, potem ne smemo pozabiti, da je ta nastala prav iz izkušnje pregnanca, v tem pa je mogoče prepoznati enega od ključnih političnih sporočil tudi za današnji čas," je dodal Ribič.

Igrajo Gregor Čušin, Svit Stefanija, Gaja Filač, Barbara Ribnikar, Mojka Končar, Tina Resman, Jana Menger, Mario Dragojević, Gregor Podričnik, Timotej Novaković in Gregor Luštek. Avtorici besedila sta poleg Matjaža Bergerja in Jakoba Ribiča še Eva Mahkovic in Ula Talija Pollak, koreograf je Gregor Luštek, scenografa sta Matjaž Berger in Simon Žižek.

Za uprizoritev so uporabili tudi montažo različnih fragmentov in materialov iz pesmi, pričevanj, dnevniških zapiskov, filozofskih citatov, transkripcije sodnega zasliševanja, seznamov, spominov in pisem.

Uprizoritev so pri Anton Podbevšek Teatru pripravili v sodelovanju s Cankarjevim domom Ljubljana. Ponovitve so na sporedu do 24. junija.