Vrtec kot domačija

V zadnjih letih je kar nekaj slovenskih javnih vrtcev, ki so po dolgoletnem delovanju v pretesnih in dotrajanih objektih dobili nove ali prenovljene, vsekakor pa večje, sodobnejše prostore, pritegnilo pozornost arhitekturne stroke, pa tudi širše javnosti. Pred dobrim desetletjem je precej zanimanja, na primer, požela nova enota ljubljanskega vrtca Pedenjped v Kašlju, na obrobju prestolnice, ki je – predvsem zaradi kaotične okoliške zazidave, prometne ceste in industrijskega tira – zasnovana krožno, v svojem jedru pa ima tudi krožni atrij za druženje in igro. Druga enota istega vrtca v Dobrunjah je očarala s temeljito prenovo, sploh z novim prizidkom, ki je premišljeno nadgradil prvotno arhitekturo Jožeta Dobrina, enega od pionirjev povojne gradnje vrtcev. »Projekt je umirjen, razumen in lep. To je dobra arhitektura,« so leta 2022 zapisali v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije ter projektu namenili priznanje zlati svinčnik. Obilo zanimanja je požela tudi novogradnja vrtca Kočevje oziroma njegove enote Čebelica, ki je oživila nekoč degradirano zemljišče sredi mesta na jugu države. Prejela je več nagrad, leta 2023 celo Plečnikovo medaljo, najvišje nacionalno priznanje v kategoriji arhitekturne realizacije večjega merila. Povsem enako nagrado, Plečnikovo medaljo, pa je maja letos prejel še en vrtec. To je vrtec Bohinj, prav tako močno izstopajoča vrtčevska novogradnja – hkrati pa v okolju, v katerega je umeščena, namerno neizstopajoča, saj je njen čar prav v tem, da so snovalci navdih zanjo črpali v bohinjskem prostoru in njegovi arhitekturi.