Ekoludizem?

Kaj je bil glavni razlog za kolaps električnega sistema v Španiji in nato še na Portugalskem, je Janez Janša ugotovil že 28. aprila, na dan, ko je pokleknilo električno omrežje. Ko se je preko omrežja X javljal domačemu občinstvu s kongresa Evropske ljudske stranke v Valencii, je za mrk okrivil obnovljive vire energije – domnevno preveliko odvisnost Španije od proizvodnje elektrike iz sonca in vetra. Njegova Nova24 je dan za tem v tekstu z naslovom »Danes Španija in Portugalska, jutri ostali: Kako so obnovljivi viri energije povzročili energetski mrk« za svojim voditeljem zgolj ponovila, ko je zapisala, da je energetski mrk pokazal, »kaj je končna postaja zelenega ekoludizma, ki civilizacijo potiska v vedno večjo odvisnost od obnovljivih virov energije: katastrofalni energetski mrki, dolgoročno pa uničenje vse industrije na zahodu«.

A različne španske institucije, ki so ta teden objavile izsledke o vzrokih za ta dogodek, problema niso odkrile v ekoludizmu. Za špansko vlado je glavni krivec pohlep njihovega delno privatiziranega elektrosistema. Ali kot je sporočila ministrica Sara Aagesen - španski operater omrežja Red Eléctrica je napačno izračunal potrebe po zmogljivosti oskrbe z električno energijo za tisti dan. Po njenih besedah bi moral regulator vključiti še eno termoelektrarno, a so »naredili svoje izračune in se odločili, da to ni potrebno«. Drugi vzrok za razpad sistema naj bi bili zasebni proizvajalci električne energije, ki pred izpadom niso ustrezno uravnavali napetosti v omrežju: »Proizvodna podjetja, ki bi morala nadzorovati napetost – in so bila za to tudi plačana –, niso absorbirala vse napetosti, kot bi morala, ko je bila napetost previsoka.«

Tudi v slovenskem Elesu so v sporočilu za javnost prst usmerili v delno privatiziran španski elektrosistem, kjer zaradi strahu pred odškodninsko odgovornostjo še vedno ni mogoče priti do dokončnih odgovorov. Na naše vprašanje o vlogi obnovljivih virov energije je zato direktor Elesa Aleksander Mervar odgovoril, da sam že leta javno zagovarja stališče, da slovensko elektroenergetsko omrežje ostane v lasti države, to pomeni v upravljanju družbe Eles in petih distribucijskih družb. »Tako stališče utemeljujejo predvsem izkušnje v državah članicah EU, med drugim tudi Španije ... Primarno smo usmerjeni k zagotavljanju kakovostne in zanesljive oskrbe, ne k zasledovanju dobička. Poudarjamo, zasebni kapital ima povsem drugačne interese od javnega in primarno ne zasleduje kakovostne oskrbe.«

V Sloveniji je Eles kot operater visokonapetostnega omrežja v lasti države, regionalni distributerji na nizkonapetostnem omrežju, kot sta Elektro Maribor ali Elektro Ljubljana, pa ne; v teh je okoli 15 odstotkov zasebnega lastništva. In tudi v Sloveniji so po mnenju vlade zaradi tega težave: mnoge dolgoročne investicije v določenih delih Slovenije, recimo v Mariboru, naj bi blokirali kratkoročni interesi malih delničarjev. Leta 2023 je nameravala koalicija ta podjetja nacionalizirati, a so nato denar usmerili v sanacijo zaradi poplav.