Janša bi več vojakov, Kacin bi obnavljal vojašnice, Rupel kritičen do nasprotnikov Nata

Slovenska desnica za več orožja

"Vse za obrambo namenjene milijarde brez ustreznega števila vojakov ne bodo imele veliko učinka," je na današnji novinarski konferenci Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve poudaril predsednik SDS Janez Janša. Predstavniki desnice in njej naklonjeni govorci so se strinjali, da Slovenija potrebuje več vojakov, več vojske in več orožja.

Janša je na današnji novinarski konferenci pred dnevom državnosti poudaril, da Slovenija danes za obrambne izdatke nameni več denarja kot leta 1994, ko je bila po njegovi oceni vojaško najmočnejša.

Dejal je, da je DZ pred dvema tednoma sprejel obrambno resolucijo, ki vsebuje zavezo, da bo Slovenija do leta 2030 za obrambo zagotovila tri odstotke BDP, hkrati pa bo zagotovila tudi 10.000 poklicnih vojakov in do 30.000 rezervistov, "nikjer pa ne piše, kako bo Slovenija dosegla takšno število vojakov". Poudaril je, da ima Slovenska vojska trenutno okoli 6000 vojakov in približno 1000 pripadnikov pogodbene rezerve.

Vse za obrambo namenjene milijarde brez ustreznega števila vojakov po njegovi oceni "ne bodo imele velikega smisla". Kot motiv današnje novinarske konference je izpostavil "poziv odločevalcem, da se zamislijo in na prvo mesto pri obrambi države postavijo ljudi".

Nekdanji vladni predstavnik za informiranje Jelko Kacin je kot pomemben element organizirane priprave na samostojnost Slovenije izpostavil "zagotovitev pogojev za služenje vojaškega roka prvi generaciji slovenskih vojakov".

"V tej luči bi tej vladi toplo priporočal, naj vendarle vidi toliko naprej in naj začne obnavljati vojašnice, da bi v primeru, da bi potrebovali splošno vojaško obveznost, imeli te obveznike ali pa prostovoljce kam nastaniti in jih potem tudi primerno servisirati v času, ko se intenzivno usposabljajo za obrambo domovine," je dejal.

Nacionalno varnost zagotavlja vojska, zagotavlja pa jo tudi diplomacija, je dejal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Bil je kritičen do "levičarskih predsodkov" do zveze Nato, ZDA, vojske in orožja, ki se jim po njegovem mnenju prepušča Slovenija. "Debate o naši oborožitvi in o naši vojski so zelo pogosto popolnoma nekvalificirane," je ocenil. Dodal je, da Slovenija za varovanje svojih nacionalnih interesov "potrebuje izkušeno, premišljeno, na zahod in mednarodno solidarnost usmerjeno zunanjo politiko".

V današnjem slovenskem političnem prostoru in v strankah po oceni nekdanjega notranjega ministra Igorja Bavčarja "manjka zavesti o lastni državnosti". "Gre za točko sodelovanja različnih politik, ki pa je po njegovem mnenju premalo izpostavljena. Lastna država je namreč točka, ki zadeva pravzaprav vse politike," je zatrdil.

Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, zaznamujemo dogodke pred 34 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije - Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.

GG6DOCrKC2Y