Lučka Neža Peterlin / Dramaturginja, ki raziskuje mikropercepcijo kot obliko političnega odpora
"Velikokrat me navdihnejo neke prezrte pojavnosti – neko tiho vztrajanje, način bivanja, ki je hkrati krhek in močan"

© Asiana Jurca Avci
Na letošnjem Tednu slovenske drame je za dramsko besedilo Jagnje prejela nagrado za najbolj izstopajočo mlado dramatičarko. »Kot posebno kvaliteto besedila prepoznavamo njegovo umeščenost v neurbani svet, naravo, okolje, ki nagovarja preko nečloveških živali. Obenem pa je v njem možno brati tudi izpovednost, kritično držo, stališče in iskanje sebstva,« je v utemeljitvi zapisala žirija. Ljubljančanka Lučka Neža Peterlin (1998), ustvarjalka na področju scenskih umetnosti, ki trenutno končuje magistrski študij dramaturgije in scenskih umetnosti na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, pravi, da je bil poglavitni izziv besedila poskus ekocentrizma v dramski pisavi – poskus, da bi naravo postavila v središče. »Gledališče je praviloma vedno antropocentrično, zato sem želela napisati nekaj, kar sledi percepciji živali, rastlin ali gliv – ne človeka. Seveda je to paradoks sam po sebi, ker sem to pisala kot človek z lastno kognicijo, toda kljub temu sem hotela vzpostaviti neki več-kot-človeški pogled,« pravi.