Prvi sel Janeza Janše

Saj veste, v politiki je veliko nekih pregovorov, nekateri so zelo robati in seksistični, take ima sicer Lojze Peterle rad – a jih vseeno ne bomo navajali, ker smo vendar uglajen tednik. Je pa res hecno, da je ta prvi krščanski demokrat v državi vedno rad pripovedoval mesene vice, od katerih so kar tekle človeške tekočine. No, morda je tako sproščal svojo siceršnjo predanost vsemogočnemu.

Prav z veseljem smo ga torej gledali pri Tanji Gobec v nedeljo zvečer na TV Slovenija, ko je za zmago razuma razglasil to, da mu je Novo Slovenijo končno uspelo spet podrediti Janezu Janši – in to z nezaupnico predsedniku stranke Mateju Toninu. Taka prešerna volja ga je obhajala, ko si je v svoj mošnjiček zmag pripel novo podreditev stranke – ker to mu uspeva že toliko let, da jih ima zdaj že celo zbirko. Nekaj starokrščanskega je v tem človeku, res. Nihče namreč ni tako grdo obračunaval z njim kot prav Janez Janša – ne nazadnje ga je Janša skupaj z Bavčarjem vrgel tudi z mesta predsednika prve slovenske vlade, namesto njega pa za predsednika vlade postavil Janeza Drnovška. Da, mi nismo pozabili. Kot nismo pozabili tistega mitinga leta 1996 na Kongresnem trgu, kjer je moral Peterle na križev pot, na katerem je večtisočglava množica dolge minute žvižgala in kričala nanj, da bi potem vožd Janša rekel, da izgubljenega sina, ki je zadnji mandat preživel v koaliciji z Drnovškom, jemlje nazaj med pomladne stranke. A ploskali so Janši, čeprav je imel Peterle solzne oči. Kot nismo pozabili, kako je Janšo pripeljal na združitveni kongres SLS in SKD leta 2000, potem pa hodil k njemu v zaodrje, dobesedno za zaveso, in usklajeval korake ustavljanja nove stranke – ki naj bi bila konkurenca SDS! In nismo pozabili, kako je rovaril zoper Ljudmilo Novak, ki je Janši rekla ne, ter seveda sodeloval v puču, v katerem so na vrh stranke pripeljali Mateja Tonina.

Na tem mestu smo že zapisali, da bi bila Slovenija popolnoma drugačna država, če bi se znala Nova Slovenija postaviti na svoje noge – ker pri takšni populaciji, tako podobni nemški Bavarski, je Sloveniji naravnost usojeno, da ima močno krščansko stranko. In to bi ji tudi uspelo, če ne bi v tej stranki prevladovali interesi, ki vedno prevagajo tako, da je bolje imeti nekaj novcev v rokah, ki ti jih zagotovi veliki vladar, kot res tvegati in postati avtonomen. Smo omenili novce? No, pri Peterletu ne gre za novce. Ima pokojnino za štiri mandate v evropskem parlamentu (1800 evrov na mandat) in še slovensko pokojnino. On bi samo rad imel kakšno funkcijo. Katerokoli. In Janša mu jo vedno znova zagotovi. Kako preprost je ta svet krščanske demokracije. Pa zapojmo eno domačo, ker dobri smo ljudje!