Radomir Konstantinović: Filozofija majhnega kraja

+ + + + +

Najbolj enigmatična knjiga Ex Yu.

Kultno delo, pod misterioznim originalnim naslovom – Filozofija palanke, je izšlo leta 1969. O njem se je širila anekdota, da so vsi zanj slišali, noben pa ga ni prebral. Pač, po jugoslovanskih vojnah so eni z njo interpretirali srbski nacionalizem, drugi so jo jemali kot analizo omejenosti duha v palanki ali celo v velemestih, kot je denimo Pariz.

A o čem je konec šestdesetih pisal avtor? – O brezumnem sovraštvu do neznanega in vsake različnosti, o duhu, ki ne dovoljuje odpadništva in osamitve, brez katerih ni ustvarjalnosti, o prepovedi kakršnekoli preobrazbe, o misli, ki ne doseže ničesar, o kraju, kjer se večna resnica ujema le sama s seboj, o hipih senzacionalnosti, ki so edini poskus izhoda tam, kjer vladata kramarstvo in ravnodušnost in kjer je najvišji upor nesmiselnemu delu lenoba … A to leta 69 ni bil duh palanke, ampak Titove Jugoslavije, ki se je vrtela v zaprtem krogu hvaleč in ponavljajoč besede velikega vodje. Konstantinović, ki ni bil filozof, je izbral formo filozofije, da je lahko v deželi, kjer ni bila dovoljena odkrita kritika oblasti, pod krinko sloga ubesedil analizo partijskega totalitarizma. A to je izpeljal tako minuciozno, da večina sploh ni prepoznala objekta analize, tistih nekaj, ki so zaznali poanto, pa je zaradi zakonov o prepovedi blatenja imena in duha Tita niso mogli parafrazirati. Ko se je v drugi polovici osemdesetih le začela utirjati svoboda govora, pa je bilo prepozno – namesto kriptogovorice so se razmahnile direktne polemike z duhom komunističnega enoumja. Pisatelj, ki je živel do leta 2011, je bil tako slavljen pesnik, esejist, romanopisec in uporniški intelektualec pod Miloševićem, da svojega kultnega dela ni nikoli banaliziral, da bi izpovedal, kaj je imel v mislih takrat, ko ga je pisal.