Iz Teherana v Šentilj (pri Velenju)

Odkar je Izrael začel napadati še Iran, je v Sloveniji glavni propagandist tega početja brez dvoma predsednik SDS Janez Janša. Na svojem priljubljenem medijskem kanalu, družabnem omrežju X, se navdušuje nad »natančnimi« napadi, poobjavlja posnetke eksplozij in vojaške operacije opisuje kot nekaj nujnega za mir na svetu. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je recimo čestital za odločitev, da bombne napade na Iran začnejo izvajati tudi ZDA, prav tako pa mu je čestital za sijajno zadete tarče. A vse to dogajanje bo imelo znane posledice. Z veliko verjetnostjo lahko napovemo vsaj eno, ki bo vplivala tudi na Slovenijo. To je prihod beguncev iz Irana.

Komaj desetletje je minilo, odkar se je v Evropi v primerjavi s poprejšnjim dolgoletnim povprečjem leta 2015 število beguncev potrojilo. Razlogi so bili dokončen razmah državljanske vojne v Siriji, odhod okupacijske ameriške vojske iz Iraka, s čimer je bila država pahnjena v državljansko vojno, ter umik prav tako ameriške vojske iz Afganistana in vzpon talibov. V letih 2015 in 2016, pa tudi kasneje je bila prav iz teh držav velika večina od več kot milijona beguncev oziroma prosilcev za azil v EU, kolikor jih v države članice pride v povprečju vsako leto. Seveda to velja tudi za begunce, ki so prihajali v Slovenijo. Tako je še danes.

Vzemimo za primer lansko leto. Daleč največji delež beguncev so leta 2024 sestavljali državljani Sirije. In to čeprav je od začetka vojne v Siriji minilo že več kot 12 let in leto dni, odkar se je vojna tam precej umirila, saj se je formalno končala s tem, da so oblast prevzeli uporniki in je dolgoletni diktator Bašar Al Asad pobegnil v Rusijo. Večinoma namreč ne gre za begunce, ki bi iz Sirije zbežali lani. Gre za tiste sirske družine in posameznike, ki so med vojno morali zapustiti dom in jih je v begunskih taboriščih, financiranih z evropskim denarjem, gostila ali bolje rečeno zadrževala Turčija. Ko jih je začela spodbujati k odhodu, v državi izvora niso imeli več kam iti in vse, kar jim je preostalo, je bilo, da se odpravijo proti Evropi. Slovenijo je lani doseglo skoraj 15 tisoč sirskih beguncev, kar je bilo petkrat več kot leto pred tem. Kaj pa letos? V prvih štirih mesecih, za kolikor je policija objavila podatke, je največja skupina beguncev, ki so dosegli slovensko ozemlje, iz Afganistana. Še ene države, v kateri so posredovale ZDA.

Ko se država tako destabilizira, kot se je to zgodilo v Afganistanu, Iraku in Siriji, je dolgotrajen dotok beguncev neizogiben. S tem pa tudi destabilizacija Evrope.

Stvari nikakor niso preproste ali enoznačne. Tako obsežna demontaža države, kot so jo doživeli Sirija, Irak in Afganistan, pušča dolgoletne, večdesetletne posledice. To se pozna tudi na številu razseljenih oseb in s tem na številu beguncev, ki dosežejo meje EU.

Res je, da se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo in begunci in migranti z Bližnjega vzhoda in iz Afrike težje dosežejo EU. Ta je s Turčijo in številnimi severnoafriškimi državami – pa kar se palestinskih beguncev tiče, tudi z Egiptom in Libanonom – sklenila več milijard evrov vredne dogovore, po katerih te države begunce zadržujejo na svojem ozemlju. Zato jih Evropo iz leta v leto doseže nekoliko manj. A to je lahko le začasen ukrep. Nobena od teh držav ne bo mogla večno zadrževati naraščajoče begunske populacije ne glede na to, koliko dodatnih milijonov davkoplačevalskega denarja bo EU poslala tja.

Enaka usoda čaka iranske begunce. Morda v Evropo v večjem številu še ne bodo prišli jutri, pojutrišnjem ali prihodnjo pomlad. A prišli bodo. Kam pa naj gredo? V prepolna begunska taborišča v državah v regiji? Verjetno ne. V Afganistan, kjer so ZDA najprej leta metale bombe, potem pa državo prepustile talibom? Verjetno ne. V Irak, kjer se je zgodilo isto, najbrž tudi ne. V Sirijo, kjer porušena infrastruktura ne omogoča niti vrnitve Sircev, ali v Turčijo s prepolnimi taborišči razseljenih ljudi iz preteklih vojn na Bližnjem vzhodu? Kam se sploh še lahko obrnejo? Verjetno v Evropo.

In pri iranskih beguncih ne bo šlo za ljudi, ki bi jih bilo mogoče označiti za tako imenovane ekonomske migrante, ki naj ne bi bili upravičeni do azila in bi jih bilo mogoče porivati nazaj proti vzhodu. Ne bo mogoče uporabiti niti izgovora, da gre za tako imenovano hibridno vojno, v kateri se begunci uporabljajo kot »orožje« in se »pošiljajo« čez mejo v sosednjo državo kot način ustvarjanja izrednih razmer in destabilizacije v tej državi. Teh ljudi torej ne bo mogoče zavračati na tej podlagi, kot to počno države EU na meji z Belorusijo. Ne, šlo bo za čisto prave begunce. Poleg tega za ljudi, ki bežijo pred vojno. Za ljudi, ki bežijo, da bi zavarovali svoje življenje. In s tem za begunce, ki jim je po veljavnem mednarodnem pravu nemogoče odreči gostoljubje in jim zavrniti prošnjo za mednarodno zaščito, azil.

Hkrati bo šlo za ljudi, za katere Janez Janša pravi, da bi jim rad pomagal. Janša je namreč poleti 2021, ko je bil predsednik slovenske vlade in ob tem predsedujoči Svetu EU, soliral z izjavami in tudi z udeležbo na prireditvah v organizaciji iranskih (opozicijskih) skupin, ki veljajo celo za teroristične organizacije, in vnašal nemir v tedanje diplomatske odnose med Iranom, ZDA in EU. Ja, med iranskimi begunci bodo tudi oporečniki iz islamske republike. Tedaj bo čas, da se preide od besed k dejanjem in s tem k sprejetju čim več (iranskih) beguncev ne glede na to, ali bosta Janša in njegova SDS v vladi ali v opoziciji. Čeprav je že tako, da jih verjetno ne bo na spregled v Šentilju pri Velenju, kjer Janša živi, ali v okolici Bovca, kjer ima počitniško hišico, ali na kaki drugi lokaciji, kjer ima kako nepremičnino.