Nespodobni predlog

Pred mesecem, 22. maja, je skupina evropskih voditeljev napisala javno pismo, ki je v resnici poziv Evropskemu sodišču za človekove pravice. V njem ga pozivajo, naj zniža standarde varovanja človekovih pravic, kadar gre za državljane tretjih držav, begunce, migrante, in s tem evropskim državam olajša izvajanje strožjih protimigracijskih politik.

Pismo je podpisalo devet premierk in premierov (Italije, Danske, Avstrije, Belgije, Češke, Estonije, Latvije, Litve in Poljske) s prvopodpisanima dansko in italijansko premierko, Mette Frederiksen in Georgio Meloni. V njem se sprašujejo, »ali mednarodne konvencije ustrezajo preizkušnjam današnjega časa. Kar je bilo nekoč prav, morda jutri ne bo več.« Ugotavljajo, da se »na srečo na nekaterih področjih premikamo v pravo smer. Številne evropske države so se odločile za strožje ukrepe zoper neregularne migracije. Večina držav članic je pripravljena razmisliti o novih rešitvah za evropske izzive z migracijami. To so nujni koraki in morali bi nadaljevati to delo.«

Hkrati pa sodišče sprašujejo, ali ni morda v nekaterih primerih »preveč razširilo« področja rabe evropske konvencije o človekovih pravicah v primerjavi s prvotnimi nameni »in s tem premaknilo ravnovesja med interesi, ki bi jih bilo treba varovati«. Dodajajo, da je Evropsko sodišče za človekove pravice po njihovem mnenju s svojo sodno prakso na tem področju »omejilo našo sposobnost sprejemanja političnih odločitev v naših demokracijah. In s tem vplivalo na to, kako lahko kot voditelji zavarujemo svoje demokratične družbe in svoje prebivalstvo …«

Za začetek Evropskemu sodišču za človekove pravice predlagajo, naj s prihodnjo sodno prakso olajša »izgon tujih kriminalcev« ter omogoči nadzor nad »tujimi kriminalci, ki jih ni mogoče izgnati«. In tudi, naj s sodno prakso omogoči zapiranje meja, kadar naj bi šlo za tako imenovano hibridno vojno oziroma prihod večjega števila beguncev, ki jih na mejo z namenom destabilizacije države pošlje sosednja država.

(Nekateri) predsedniki vlad evropskih držav s tem izvajajo neposreden pritisk na Evropsko sodišče za človekove pravice, naj v konkretnih, odprtih zadevah odloči v njihovo korist in zniža raven varstva ljudi, če ne gre za evropske državljane. Trenutno je namreč pred tem sodiščem odprtih več zadev, ki so bile vložene zoper severovzhodne države članice, ki predvsem na meji z Belorusijo izvajajo prisilno vračanje beguncev, češ da gre za belorusko hibridno vojno. Evropsko sodišče je pred leti sicer vsaj z odločitvijo, da Španija v svojih enklavah na maroškem ozemlju izjemoma lahko izvaja prisilno vračanje, že samo nakazalo rahljanje pravic nezaželenih tujcev. Vedno več pa je neuradnih informacij, da bo v omenjenih odprtih zadevah nadaljevalo v tej smeri.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>