Zaveza, ki se je rodila zaradi grozot nekdanji Jugoslaviji in Ruandi

Obljuba o zaščiti pred najhujšimi zločini po 20 letih neizpolnjena

Obljuba voditeljev o zaščiti pred najhujšimi zločini ostaja neizpolnjena, je v sredo na zasedanju ob 20. obletnici potrditve načela odgovornosti za zaščito pred genocidom, vojnimi zločini, etničnim čiščenjem in zločini proti človeštvu dejal predsednik Generalne skupščine ZN Philemon Yang. Podobno je menil generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

"Ta zaveza, ki se je rodila zaradi grozot v Ruandi in nekdanji Jugoslaviji, je pomenila, da mednarodna skupnost ne bo nikoli več molčala, ko bodo nedolžne doleteli hudi zločini. Kljub temu se moramo danes vprašati, kako smo si lahko dovolili, da nam je to spodletelo. Od Gaze do Ukrajine, od Sudana do Mjanmara se očitno ne spoštujejo človekove pravice, zgodnja opozorila se ignorirajo, Varnostni svet pa ne ukrepa," je dejal Yang.

Generalni sekretar Guterres je poudaril, da je na svetu danes največ oboroženih spopadov po koncu druge svetovne vojne. Poleg tega so spopadi vse daljši, zapleteni in medsebojno povezani, medtem ko se je treba zaradi groženj, kot sta oboroževanje z novimi tehnologijami in širjenje naprednega orožja, nenehno prilagajati, da bi preprečili hude zločine.

"Ta zaveza, ki se je rodila zaradi grozot v Ruandi in nekdanji Jugoslaviji, je pomenila, da mednarodna skupnost ne bo nikoli več molčala, ko bodo nedolžne doleteli hudi zločini. Kljub temu se moramo danes vprašati, kako smo si lahko dovolili, da nam je to spodletelo. Od Gaze do Ukrajine, od Sudana do Mjanmara se očitno ne spoštujejo človekove pravice, zgodnja opozorila se ignorirajo, Varnostni svet pa ne ukrepa."

Philemon Yang,
predsednik Generalne skupščine ZN

Zgodnja opozorila se prepogosto ne upoštevajo, domnevni dokazi o zločinih, ki jih zagrešijo države in nedržavni akterji, pa so deležni zanikanja, brezbrižnosti ali zatiranja. "Odzivi so pogosto premajhni, prepozni, nedosledni ali pa jih spodkopavajo dvojna merila," je dejal Guterres in poudaril, da je odgovornost za zaščito tudi moralna obveznost.

Nacionalna kontaktna točka za odgovornost do zaščite Blanka Jamnišek je poudarila, da se pravica veta ne bi smela uporabljati v primerih, ko obstaja jasna nevarnost množičnih zločinov, saj ovira učinkovito sprejemanje odločitev in preprečuje ukrepe za pravočasno in učinkovito zaščito ljudi.

Spomnila je, da je bila Slovenija med prvimi državami, ki so imenovale nacionalno kontaktno točko za odgovornost do zaščite in izpostavila ljubljansko-haaško konvencijo o mednarodnem sodelovanju pri preiskovanju in pregonu genocida, zločinov proti človeštvu, vojnih zločinov in drugih mednarodnih kaznivih dejanj.

"To je prva pomembna mednarodna pogodba na področju mednarodnega kazenskega prava po rimskem statutu, ki državam omogoča učinkovito mednarodno sodelovanje pri preiskovanju in pregonu mednarodnih kaznivih dejanj, saj zapolnjuje pravne vrzeli na področju mednarodne pravne pomoči in izročitve," je poudarila.