Bi bilo modro kriminalizirati zanikanje podnebnih sprememb?

Kaznivo ali ne

International Panel on the Information Environment (IPIE) je mlada organizacija, v kateri so združeni številni raziskovalci, ki se ukvarjajo z javnim obveščanjem, informacijami, dezinformacijami. Pred dnevi so predstavili poročilo o stanju obveščenosti o podnebnih spremembah. V njem so ugotovili, da dezinformacije, zavajanje in lažne novice na tem področju upočasnjujejo in preprečujejo nujne ukrepe za boj s podnebnimi spremembami.

Zavajajoče informacije širijo predvsem proizvajalci fosilnih goriv, desno usmerjeni politiki in nekatere vlade. V Sloveniji pri tem prednjačijo v SDS. Predsednik stranke Janez Janša je nedavni električni mrk po krivem pripisal obnovljivim virom energije – domnevno preveliki odvisnosti Španije od proizvodnje elektrike iz sonca in vetra. Pri tem je sledil širšemu propagandnemu aparatu, kot to počne še en pomemben predstavnik SDS, dolgoletni poslanec, zdaj evropski poslanec Branko Grims. Ta »dokazuje«, da globalno segrevanje ni posledica človeškega delovanja, pač pa del naravnega Zemljinega podnebnega cikla menjavanja toplejših in hladnejših obdobij.

Pri britanskem Guardianu navajajo, da je posebna poročevalka Združenih narodov za človekove pravice in podnebne spremembe Elisa Morgera nedavno pozvala h »kriminalizaciji dezinformacij in zavajanja, ki jih širi industrija fosilnih goriv,« ter h kriminalizaciji »medijev in oglaševalskih podjetij zaradi širjenja dezinformacij in napačnih informacij«. Za tako drastične ukrepe se zavzema vedno več strokovnjakov za podnebne spremembe, tudi raziskovalci, ki so pripravili omenjeno poročilo. Prav lažne novice o podnebnih spremembah naj bi namreč pomenile razliko med tem, ali nam bo uspelo zadovoljivo zmanjšati izpuste in njihov vpliv na podnebje, preden bo prepozno in bo proces nepovraten, ali ne.

Če na to pogledamo tako, se njihov poziv seveda zdi smiseln. Težava je le v tem, da bi šlo za pravni precedens, za prvi obsežnejši primer kriminalizacije dvoma o znanstvenih razlagah in s tem le prvi podoben korak od številnih.

Čeprav je pomislek morda nelogičen, saj se glede podnebnih sprememb znanost najverjetneje ne moti, bi naslednji tak korak v prihodnosti lahko prinesel recimo kriminalizacijo na kakem drugem področju, kjer pa je prevladujočo znanost monopoliziral kapital. Navsezadnje so prav fosilna goriva dolgo vplivala na prevladujoč del znanosti, ki je stanje podnebnih sprememb prikazoval v nasprotju s stvarnostjo. Znanost tudi sicer – včasih po inerciji, včasih po nareku – ponuja nekatere izsledke in resnice, ki se z razvojem znanosti ali z razkritjem pravih izsledkov spreminjajo. Kriminalizacija dvoma o kateremkoli znanstvenem dognanju bi prinesla nepotrebne zastoje v znanstvenem procesu.

Dilema je zato pravzaprav velika. Na eni strani je preživetje človeške vrste. Na drugi njene osnovne pravice. Lepo bi bilo, če bi lahko imeli oboje.