Trump je vaš gospodar. Bodite srečni, če ste živi.

Zakaj se moramo bati ameriškega predsednika

Bi moral ajatola Ali Hamenej biti hvaležen Donaldu Trumpu, ker ga ta ni ubil? Vprašanje bi se zazdelo noro, če ne bi bilo resnično, izpričano in natančen opis vsega, kar je povedal ameriški predsednik. Se pravi: nekaj precedenčnega v kategoriji nove politične retorike ubijanja, kot sem jo že poimenoval.

Trdil bom, da bi morali govoriti o posebni strategiji, ki jo bom razumel kot radikalen argument iz palice (argumentum ad baculum) – tako se ta vrsta neformalne zmote imenuje, kadar se sklicujemo na moč in tako ali drugače grozimo (latinski baculum pomeni palico).

Takšno postopanje hitro prepoznamo kot tehniko odvračanja od razprave, pri kateri s pozicije moči omenjamo uporabo sile v posredni ali neposredni obliki, da bi javnost ali sogovorca prepričali ali zmagali proti njemu. Včasih se sklicujemo na nasilje, včasih na sankcije, ki bodo ali bi morale slediti.

Uporaba sile ali grožnja nimata argumentacijske ambicije, kajti ko ju uvedemo v pogovor, očitno ne gojimo želje po tehtni racionalni razpravi. Običajno v vsakdanjem jeziku pravimo, da smo namesto moči argumenta zašli v argumentacijo moči, tokrat zelo izrecno in tudi z bombniki, in s tem jasno zapustili območje iskanja dokazov za ali proti neki trditvi.

Trije elementi

Seveda se Trump res ne ubada z argumenti, v bistvu jih prezira. Kar pa ne pomeni, da bi jim morali biti manj privrženi. Trdil bom, da je ob ameriški intervenciji v Iranu zaslediti kar tri elemente v njegovi vsakodnevni retoriki, ki prepoznavno delujejo kot sklicevanje na palico. Najprej je tu (1) grožnja z nasiljem, kjer je Trump za Hameneja med drugim izjavil, da »Vemo natančno, kjer se skriva. Je lahka tarča« in dopisal »Brezpogojna predaja«.

Drugi element bi označil za (2) uvedbo negotovosti. Trump je glede napada na iranske cilje uporabljal stavke, kot so »Za zdaj še ne«, »Lahko da bom to storili, lahko pa ne« in »Nihče ne ve, kaj bom storil«, s čimer je izvajal psihološki pritisk na Iran in Hameneja, skozi občutek negotovosti pa okrepil strah pred morebitno izvršitvijo začetne grožnje.

»Rešil sem ga pred zelo grdo in sramotno smrtjo. Med vojno sem natančno vedel, kje se skriva, in nisem dovolil, da bi ga Izrael ali ameriška vojska ubila.«

Donald Trump,
predsednik ZDA

K temu je v tretji fazi dodal še (3) zahtevo po hvaležnosti, ko je ošabno izjavil, da je Hameneja obvaroval pred grdo in sramotno smrtjo: »Rešil sem ga pred zelo grdo in sramotno smrtjo. Med vojno sem natančno vedel, kje se skriva, in nisem dovolil, da bi ga Izrael ali ameriška vojska ubila.«

Ekstremnost

Kakor da to ni dovolj, zdaj pričakuje, da bi mu ta moral biti hvaležen, ker ga je pustil živeti, ampak ker ni, bo opustil možnost odprave sankcij. Zapisal je celo pričakovanje, da bi moral ajatola skloniti neodsekano glavo in zasikati nič manj kot tole: »Hvala vam, predsednik Trump«.

Zelo redko se zgodi, da oseba na političnem ali vojaškem položaju s tolikšno brutalnostjo v nekaj prisiljuje neko drugo osebo ali državo, nato izpelje vojaško dejanje in na koncu, ko grožnja po smrti ni bila izvršena, zahteva še hvaležnost od druge osebe.

Opisani primer predstavlja morda najbolj ekstremno obliko argumenta ad baculum zaradi položaja, ki ga politično zaseda Trump in ga po mili volji avtokratsko izkorišča, kar daje njegovim grožnjam globalno težo in bi nas moralo zaradi tega maksimalno skrbeti.

Glede prvega elementa, grožnje z nasiljem, ni veliko dodati in ameriški predsednik tukaj ni prestopil klasičnega repertoarja, razen po obsegu in brutalnosti. Bolj intrigantna je uvedba negotovosti, saj psihopolitično uvaja srhljivo manipuliranje. Če trdite, da se še niste odločili, ali boste koga ubili ali ne, s tem povečujete psihološki pritisk in drugo osebo (ali državo) držite v šahu nenehnega strahu.

Občutek negotovosti, sploh če vam jo zbuja politično najmočnejši človek v državi, ki to moč spretno izkorišča, deluje grozljivo še zlasti, če svetu s tem sporoča, da odloča o vašem življenju ali smrt. On je gospodar tega, ali boste še živeli – odvisni ste od njegove dobre volje!

Človek palice

Toda kakor da to dvoje še ni dovolj, je psihološko manipuliral dalje in uvedel še pričakovanje ali zahtevo po hvaležnosti. S tem je Hameneja in Irance dodatno ponižal z uveljavljanjem svoje absolutne politične premoči, ki jo želi poudariti s sklicevanjem na nekakšno milost. Lahko bi se odločil za njegovo smrt, pa se je za življenje, zaradi česar pričakuje hvaležnost in zvestobo.

Jasno je, da je takšna manipulacija tukaj orodje za psihopolitično podrejanje in dodatno vzpostavlja globalno hegemonijo do drugih političnih ali verskih voditeljev. Češ: poglejte, če ne boste pridni, se bo zgodilo tudi vam. Metek v čelo in vas ne bo več!

Zahteva po hvaležnosti je hkrati tudi moralno perverzna, ker je utemeljena na lažni predpostavki, da je tisti, ki te ni ubil, nekakšen dobrotnik. Na koncu vsi trije elementi, ki sem jih naštel, v kombinaciji služijo kot psihološko orodje za povečanje strahu v svetu.

In za to pri Trumpu tudi gre: za občutek, da se ga moramo bati. Vsi, cel svet. Trump je človek palice. Ampak če to rečemo, smo morda povedali premalo. On je gospodar vašega življenja in smrti. Bodite srečni, če ste živi.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**