Banke nas ožemajo / Stroški bančnih storitev so v Sloveniji visoki in vztrajno rastejo
Lani je bila inflacija 1,9-odstotna, banke pa so svoje storitve podražile za več kot osem odstotkov in letos se podražitve nadaljujejo
V Sloveniji, kjer so bile banke dolgo državne, se varovalke pred bančnim pohlepom niso razvile. Nismo vzpostavili javne bančne infrastrukture, ki bi bila alternativa poslovnim modelom. V številnih zahodnih državah obstajajo mreže javnih bank, recimo mestnih ali državnih, ki delujejo nepridobitno in ponujajo cenejša posojila in pogosto brezplačne tekoče račune.
© Borut Krajnc
Storitve bank – odprtje bančnega računa, plačevanje računov, dvigovanje gotovine – niso navadne tržne storitve nekega podjetja, nekakšen nujni dodatek k našim življenjskim stroškom. Tudi po uradni definiciji so vse to oblike javnih storitev, ki jih opravljajo banke. To je seveda razumljivo: danes brez bančnega računa in z njim povezanih storitev ni mogoče preživeti. Uporaba bančnih storitev tako ne sme biti in ni vezana na državljanstvo, na stalno prebivališče, na socialni status, na davčno rezidentstvo. Banke celo ljudem z neprimerno »boniteto«, recimo z dolgovi in težavami pri vračanju denarja, ne smejo odreči opravljanja storitev. In ker so bančne storitve nujne, ker so storitev za vse druge storitve, so regulirani tudi stroški, ki jih lahko banke zanje zaračunajo. Evropska unija je zaradi tega že leta 2014 sprejela direktivo o plačilnih računih, ki državljanom zagotavlja pravico do tako imenovanega osnovnega bančnega računa.