Intervju / »Ker je nekaj zakon, še ne pomeni, da je prav«

Junija so v Los Angelesu izbruhnili protesti proti množičnim deportacijam priseljencev, ki jih je zagnal ameriški predsednik Donald Trump skupaj z Uradom za priseljevanje in carino (ICE). Državljansko nepokorščino se je Trump odločil zatreti z vsemi mogočimi sredstvi, tudi z aktiviranjem nacionalne garde. Če bi se kaj podobnega dogajalo drugod, bi Američani to označili za fašizem, »če bi imeli od tega gospodarske ali politične koristi, pa bi najbrž tja že izvažali svojo posebno različico demokracije,« je prepričan ameriški antropolog in arheolog dr. Jason De León, profesor antropologije na Univerzi v Los Angelesu in vodja Cotsenovega inštituta za arheologijo, ki proučuje migracije iz Latinske Amerike v Združene države Amerike (ZDA). Njegovo terensko delo med drugim obsega zbiranje in katalogiziranje predmetov, ki jih migranti puščajo ob poti med prečkanjem ameriško-mehiške meje, ter intervjuje z migranti v Arizoni in tihotapci v Mehiki in Hondurasu. Med obiskom Slovenije prejšnji mesec si je ogledal tudi slovensko južno mejo.

Dežela svobodnih in dom pogumnih, kot ZDA opisuje himna, se trenutno zdi daleč od tega. Lahko poveste, kakšno je prevladujoče razpoloženje na drugi strani Atlantskega oceana? 

Opazujemo lahko več razpoloženj hkrati. Obstajajo ljudje, ki so zadovoljni s tem, kar se dogaja, čeprav mislim, da je takšnih vse manj. Imamo ljudi, ki so volili Trumpa in zdaj gledajo, kako počne vse, kar je obljubljal pred volitvami, in se sprašujejo, kako je to mogoče, ker ga očitno niso jemali resno. Čisto iskreno mislim, da marsikdo danes obžaluje svoj glas. Potem so seveda ljudje, ki niso glasovali zanj in so jezni, saj so dobro vedeli, kaj se bo zgodilo. Nato pa so še tisti nekje vmes, ki so volili bodisi njega ali Kamalo Harris, a doslej niso bili nikoli zares politično aktivni – danes pa vidijo, da morajo kaj storiti, če želijo rešiti to državo.