Referenduma ne bo / Politični šov. In nič več kot to.

Protigejevsko društvo Za otroke gre, ki ga vodi Aleš Primc, je zbralo potrebnih 5000 podpisov in v državnem zboru zahtevalo začetek zbiranja potrebnih 40 tisoč podpisov za razpis referenduma o zakonu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Državni zbor bo brez dvoma to možnost zavrnil, Primc pa se bo, kot je že napovedal, obrnil na ustavno sodišče in tam, kakor pravi, zmagal. A to se ne bo zgodilo.

Pravzaprav gre za povsem enako zgodbo, celo z vsemi enakimi akterji, kot smo jo spremljali konec leta 2022 in na začetku leta, ki je sledilo. Tedaj je šlo za zakon, s katerim je državni zbor uresničil odločbo ustavnega sodišča, ki je zakonsko prepoved poroke in posvojitve za gejevske in lezbične pare spoznalo za neustavno, ker ustava takšne prepovedi pač ne vsebuje. Prav Primčevo društvo je tudi tedaj začelo zbirati podpise za referendum, s katerim naj bi zakon preprečilo. Dokazovalo je, da je zakonodajalec šel predaleč, ker je omenjeno pravico omogočil tudi istospolnim parom, ki živijo v zunajzakonski skupnosti, ne pa le zakonskim skupnostim, kot je določala odločba ustavnega sodišča.

Državni zbor referenduma ni dovolil, Primc se je obrnil na ustavno sodišče, to pa je, pričakovano, ugotovilo, da zakon pomeni povsem pravilno uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Zunajzakonska zveza je v vsem (tudi glede posvojitev) izenačena z zakonsko, zato bi državni zbor z izključitvijo zunajzakonskih zvez pravzaprav za dobršen del istospolnih parov ponovno vzpostavil protiustavno diskriminacijo, ki jo je ustavno sodišče malo pred tem po dolgih desetletjih končno odpravilo.

Tudi tokrat Primc državnemu zboru očita, da širi polje ustavne odločbe, na katero se sklicuje, ker odpravlja prepoved umetne oploditve s hkratno uporabo darovanih jajčnih celic in darovanih semenskih celic. Koalicija je sicer že pojasnila, da se je za to odločila, da ne bi z zakonom ponovno uvedla protiustavne diskriminacije za ženske z neplodnimi jajčnimi celicami in za tiste, ki prenašajo dedne genske bolezni.

Položaj je, pravno in politično gledano, bolj ko ne enak tistemu izpred dveh let, ko je prav tako društvo Za otroke gre skušalo omejiti človekove pravice gejev in lezbijk. Zato bi bila kakršnakoli drugačna odločitev ustavnega sodišča kot prepoved referenduma veliko presenečenje. Ko je januarja 2023 ustavno sodišče razsojalo o tem, je z večino glasoval tudi Marko Šorli, ki je bil sicer izvoljen na pobudo SDS. Ob tem je napisal ločeno mnenje in v njem med drugim dejal: »Pri odločanju o tej zadevi zato nisem dal prednosti svojemu osebnemu vrednotnemu pogledu na opredelitev in vsebino instituta zakonske zveze, pretehtala je vrednota spoštovanja pravne države.«

Protigejevska gesla so morda lahko del posameznikovega osebnega vrednotnega sistema in jih je v skladu z zelo visoko varovano pravico do svobode govora očitno tudi mogoče javno izrekati. Nima pa to nič skupnega z veljavnimi vrednotami pravne države, kot jih določa ustava in vsaj za silo varuje ustavno sodišče.