Po zapletih je slovenski državni zbor le dobil skupino prijateljstva s Palestino

Skupine prijateljstva s tujimi državami so v slovenskem državnem zboru nekaj najbolj vsakdanjega, za zdaj imamo 65 skupin prijateljstva z državami z vsega sveta, poleg tega pa še dve posebni skupini prijateljstva s podsaharskimi državami in državami jugovzhodne akcije, kamor je vključenih po 46 in deset držav. Skupaj torej državni zbor goji odnose s 121 državami, kar sta približno dve tretjini držav. Te skupine sicer nimajo nobenih uradnih pooblastil, a so kljub temu lahko pomembne pri povezovanju in dialogu med državami – pa tudi za izkazovanje solidarnosti. Prav ta namen so pred mesecem imeli koalicijski poslanci, ki so v parlamentarnem odboru za zunanje zadeve predlagali ustanovitev skupine prijateljstva s Palestino, saj te doslej še ni bilo. Na predlog Levice je sicer delovala v prejšnjem sklicu državnega zbora, v tem sklicu pa se ni oblikovala.

To so preprečili opozicijski poslanci, ki se skupini niso želeli pridružiti. Po pravilniku, ki je veljal še do nedavnega, je morala biti v vsaki skupini zastopana večina poslanskih skupin v državnem zboru (skupaj z manjšinskima poslancema), poleg tega pa vsaj ena koalicijska in opozicijska stranka. S tem so lahko SDS, NSi in nepovezani poslanci z Anžetom Logarjem na čelu preprečili oblikovanje skupine.

Zaradi tega so koalicijski poslanci na ponedeljkovem kolegiju predsednice državnega zbora predlagali spremembo pravilnika, tako da bi bila odslej potrebna le še večina poslanskih skupin, ne pa tudi sodelovanje koalicije in opozicije. Na seji kolegija je tej spremembi nasprotoval Janez Cigler Kralj, vodja poslanske skupine NSi. Dejal je, »da gre tu za še en poskus izrinjanja opozicije iz dela tega državnega zbora«. Pravilnik se je kljub temu spremenil, v sredo pa je parlamentarni odbor za zunanjo politiko tudi uradno ustanovil skupino prijateljstva s Palestino. V njej so vsi štirje poslanci Levice, deset poslancev Svobode in en poslanec SD.

Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec je opozicijsko oviranje nastanka skupine označil za nepotrebno politikantstvo. »To je politično stališče. SDS in NSi trdno zagovarjata Izrael v vseh niansah, če se lahko tako izrazim, in to se odraža tudi na tej ravni. Zdaj, ko smo uradno priznali Palestino, moramo z njo imeti parlamentarne odnose. Žal je ta primer pokazal, da je bila dosedanja dikcija nenavadna, saj je opoziciji dajala moč odločanja o tem, s katerimi državami bomo gojili diplomatske odnose na parlamentarni ravni in s katerimi ne.« Prepričan je, da lahko skupina prijateljstva prispeva k odnosom med Slovenijo in Palestino. »Ne glede na to, da delo skupin ni zares prisotno v javnosti, so po našem mnenju vseeno razmeroma pomemben del slovenske diplomacije. Parlamentarna diplomacija deluje na način srečanj s predstavniki tujih držav, v prejšnjem mandatu smo se v skupini prijateljstva s Palestino kar nekajkrat sestali z različnimi palestinskimi funkcionarji.«