Evropski parlament je potrdil resolucijo o povojnih pobojih v Sloveniji

Resolucijo, ki potvarja zgodovino, je predlagala Romana Tomc iz SDS

Evropski parlament je na plenarem zasednju v Strasbourgu potrdil potrdil resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Politična skupina S&D je poskušala glasovanje prestaviti na naslednjo sejo, pa se jim to za las ni posrečilo. 

Za sprejtje resolucije je glasovalo 357 poslancev, proti njej pa 266, 16 jih je bilo vzdržanih. Resolucija govori o ohranjanju spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, še posebej pa izpostavlja povojne poboje in množična grobišča v času povojnega obdobja v Sloveniji. Resolucija pa ne govori o tem, kaj se je dogajalo pred tem, torej med vojno,  predvsem pa je namenjena očrnitvi narodnoosvobodilnega boja. 

Slovenske oblasti poziva, naj še naprej preiskujejo prikrita grobišča, vsebuje pa tudi poziv k celovitemu pregledu arhivov jugoslovanskih tajnih služb ter izraža mnenje, da bi se morali z državnim dnem spomina v Sloveniji spomniti na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov, tudi komunizma.

Nastala je na podlagi peticije, ki je bila v Evropski parlament vložena predlani, potem ko je vlada premierja Roberta Goloba ob nastopu mandata leta 2022 ukinila 17. maj kot dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Tega je tik pred iztekom mandata z odlokom razglasila predhodna vlada pod vodstvom Janeza Janše.

Pred glasovanjem o resoluciji so evropski poslanci danes s 352 glasovi proti 278 ob 21 vzdržanih zavrnili preložitev glasovanja na predlog skupine S&D.

Preložitev so podprli vsi poslanci Levice in Zelenih, skoraj vsi poslanci S&D in liberalcev (Renew) ter velika večina nepovezanih poslancev.

Proti pa so bili vsi poslanci Evropske ljudske stranke (EPP), iz katere prihaja Tomc, pa tudi velika večina poslancev skrajno desnih Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), Domoljubov za Evropo (PfE) in Evrope suverenih narodov (ESN).

Španska evroposlanka Sandra Gomez Lopez (S&D) je predlog za preložitev glasovanja utemeljila s trditvijo, da resolucija dejansko ni nastala na podlagi pobude državljanov EU, temveč je šlo za čisto politično pobudo. Izpostavila je tudi, da kriminalizira borce proti fašizmu in nacizmu, morebitne naciste in kolaborante pa predstavlja kot žrtve, kar po njenem mnenju pomeni "žalitev skupnih evropskih vrednot".

Opozorila je na potvarjanje zgodovinskih dejstev, kar so levosredinske in liberalne skupine v Evropskem parlamentu izpostavljale že ob oblikovanju resolucije. Njen predlog je pristojni odbor potrdil 24. junija.

Takšna resolucija z enotno podporo desnosredinske skupine EPP po besedah Gomez Lopez pomeni tudi odkrito priznanje sodelovanja s skrajno desnico.

Švedski evroposlanec Tomas Tobe (EPP) je na drugi strani v izjavi pred glasovanjem poudaril, da pri nasprotovanju resoluciji ne gre za zgodovinska dejstva, temveč "izbiro strankarske pripadnosti namesto spoštovanja žrtev komunizma v Sloveniji". Ob tem je namenil kritiko liberalcem (Renew) in slovenski vladi.

Tudi Tomc je bila v sporočilu za javnost po glasovanju kritična do levosredinskih političnih skupin, ki po njenih besedah "politizirajo dostojen pokop žrtev komunizma in zagovarjajo dvojne standarde za tiste, ki so zagrešili zločine".