Borut Mekina

 |  Mladina 28  |  Svet

Kakšne so druge možnosti?

Nekatere države so nevtralne, nekatere nimajo svoje vojske

Avstrija je nevtralna. Za vojsko potroši manj. A ima obvezno služenje vojaškega roka, z naborniki in vsem, kar spada zraven.

Avstrija je nevtralna. Za vojsko potroši manj. A ima obvezno služenje vojaškega roka, z naborniki in vsem, kar spada zraven.
© Profimedia

Slovenija zdaj za obrambo prispeva okoli 1,3 odstotka BDP, do konca leta naj bi se ta izdatek – sicer predvsem na račun infrastrukturnih projektov, ki jih že izvajamo in jih bomo zdaj opredelili kot del Natove mobilnosti, recimo gradnjo drugega tira – zvišal na dva odstotka BDP. A obstajajo tudi druge možnosti. Države, ki so nevtralne ali celo brez vojske, za obrambo praviloma plačujejo vsaj na prvi pogled veliko manj.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Borut Mekina

 |  Mladina 28  |  Svet

Avstrija je nevtralna. Za vojsko potroši manj. A ima obvezno služenje vojaškega roka, z naborniki in vsem, kar spada zraven.

Avstrija je nevtralna. Za vojsko potroši manj. A ima obvezno služenje vojaškega roka, z naborniki in vsem, kar spada zraven.
© Profimedia

Slovenija zdaj za obrambo prispeva okoli 1,3 odstotka BDP, do konca leta naj bi se ta izdatek – sicer predvsem na račun infrastrukturnih projektov, ki jih že izvajamo in jih bomo zdaj opredelili kot del Natove mobilnosti, recimo gradnjo drugega tira – zvišal na dva odstotka BDP. A obstajajo tudi druge možnosti. Države, ki so nevtralne ali celo brez vojske, za obrambo praviloma plačujejo vsaj na prvi pogled veliko manj.

Ena od najbolj znanih držav v Evropi, ki nimajo vojske, je Islandija. V državi, ki ima 389 tisoč prebivalcev, za nacionalno obrambo skrbi Islandska obalna straža (Íslensk Landhelgisgæsla). Ta ima tri patruljne ladje in štiri letala oziroma helikopterje, imajo pa Islandci tudi posebno policijsko enoto, imenovano Víkingssveitin, odgovorno za protipiratske in protiteroristične naloge. Ker nimajo klasične vojske, za obrambo namenjajo zgolj nekaj desetink odstotka BDP. A Islandija je hkrati članica Nata, to pomeni, da ji varnost zagotavljamo tudi mi. Poleg tega ima od leta 1951 z ZDA sklenjen poseben sporazum o obrambi. Do leta 2006 je bilo tam tudi ameriško pomorsko-letalsko oporišče, kjer so še danes nameščeni ameriški častniki.

Držav brez vojske je še več, a gre v teh primerih večinoma za mestne države, kot je Andora – tej obrambo zagotavljata Španija in Francija – ali pa so to otoške države, ki jih je precej težko zasesti. Zunaj Evrope so to recimo Marshallovi otoki, ki jim obrambo zagotavljajo ZDA, Nauru, za katerega skrbi avstralska vojska, Palau – tudi tej otoški državi obrambo zagotavljajo ZDA. Te države brez vojske formalno ne namenjajo denarja za obrambo, saj nimajo obrambnih resorjev. A imajo pogosto zaradi tega malce višje varnostne izdatke, ki so vključeni v proračune za policijo, obmejno varnost ali jih krijejo partnerske države.

Tudi nevtralne države namenjajo za obrambo manj denarja. Marsikdo v Sloveniji se rad ozira proti nevtralni Avstriji. Ta za obrambo tradicionalno res namenja manj kot odstotek BDP – do leta 2030 namerava izdatke zvišati na 1,5 odstotka BDP – a si nevtralnosti ni sama izbrala, ampak je bila pogoj Sovjetske zveze po drugi svetovni vojni. In drugič, njena obramba temelji na obveznem služenju šestmesečnega vojaškega roka, katerega strošek v delovnih urah ni formalno upoštevan. Podobno velja za Švico, ki so ji druge države nevtralnost priznale že leta 1815 na dunajskem kongresu. Švica ravno tako za obrambo namenja manj kot odstotek BDP, a njena obramba temelji na obveznem služenju vojaškega roka, ki traja približno pet mesecev, k njemu pa sodijo tudi redne vojaške vaje.

Tudi Irska je od leta 1939 nevtralna in namenja za obrambo zgolj nekaj desetink odstotka BDP, toda to si lahko privošči zaradi posebne otoške lege.

Na svetu je še več držav, ki so same razglasile nevtralnost. V naši bližini je recimo Srbija s parlamentarno deklaracijo leta 2007 razglasila nevtralnost kot odziv na posredovanje Nata leta 1999 in odcepitev Kosova. Z deklaracijo se je zavezala, da ne bo vstopila v Nato ali druge vojaške zveze. A v obrambo vlaga razmeroma veliko, skoraj tri odstotke BDP. Tudi Moldavija je leta 1994 ob razglasitvi neodvisnosti razglasila nevtralnost, to pa je bila posledica notranjega kompromisa, povezanega s prisotnostjo ruske vojske v Pridnestrju. Moldavija sicer za obrambo namenja okoli 0,5 odstotka BDP in ima enoletno obvezno služenje vojaškega roka.

Ena od najbolj znanih nevtralnih in hkrati demilitariziranih držav je Kostarika. Ta je že leta 1949 po državljanski vojni z ustavo prepovedala stalno vojsko, leta 1983 je razglasila trajno nevtralnost in jo leta 2014 potrdila z zakonom. Demilitarizacija je Kostariki omogočila preusmeritev sredstev v zdravstvo in šolstvo; ena od študij Observatorija za razvoj je tako pokazala, da bi bil BDP na prebivalca brez te reforme danes skoraj za polovico nižji. Demilitarizirana Kostarika sicer stavi na mednarodno pravo, a je tudi podpisnica pogodbe o kolektivni varnosti v Južni Ameriki (TIAR). Sorazmerno več kot druge države pa namenja za policijo in obalno stražo – 0,6 odstotka BDP. 

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.