»To govedo je bilo kastrirano brez anestezije«

Prvega julija je v Švici začel veljati zakon, ki proizvajalcem in prodajalcem živalskih izdelkov nalaga, da na njih označijo, ali so bila med pridelavo izdelka uporabljena sredstva, kruta do živali. »Pri nakupu živalskih proizvodov, kot so meso, mleko ali jajca, bodo imeli potrošniki v prihodnje na voljo dodatne informacije o načinu proizvodnje. Tako bodo lahko ugotovili, ali so bila ta živila proizvedena z uporabo bolečih postopkov, ne da bi bile živali predhodno anestezirane,« je v izjavi za javnost pojasnil švicarski zvezni svet.

Zakonska obveza velja tudi za restavracije in majhne lokalne trgovine; te so same dolžne preveriti, kako je pridelano meso, ki ga prodajajo, in o tem obvestiti potrošnika. Zakon predvideva prehodno obdobje dveh let, v katerih se morajo zavezanci prilagoditi.

Označeno mora biti goveje meso živali, ki so bile kastrirane ali so jim bili rogovi odstranjeni brez anestezije, svinjina, če so bili kastracija, krajšanje repa in rezanje zob prašiča opravljeni brez anestezije, jajca in meso piščancev, ki jim je bil kljun obrezan brez lajšanja bolečin, mleko krav, ki so jim rogove odrezali brez lajšanja bolečin, ter žabji kraki, pridobljeni brez anestezije.

Prav tako bo treba jasno označiti jetra in meso rac in gosi, ki so bile prisilno hranjene – ta postopek je uporabljen pri izdelavi francoske specialitete, jetrne paštete foie gras. V Švici je sicer že 40 let prepovedan, izdelek pa trgovine še vedno uvažajo, predvsem iz Francije. Švicarska vlada želi s tem obvestiti potrošnike, pa tudi pomagati švicarskim kmetom, ki pri pridelavi izdelkov iz živali sodijo med najbolj humane na svetu. Poleg tega je prav tako od 1. julija prepovedan uvoz krzna, pridelanega po metodah, krutih do živali. Tudi za ta predpis velja prehodno obdobje dveh let.

Medtem je v Sloveniji že kar nekaj časa v parlamentarnem postopku zakon, ki bo končno prepovedal baterijsko rejo – do leta 2028. Švica je prepoved baterijske reje sprejela leta 1981 s prehodnim stanjem, ki je trajalo do leta 1992 – tam torej že več kot 30 let ni baterijske reje. Zakon bo predvidoma dokončno sprejet jeseni, 4. julija je na izredni seji državnega zbora namreč prestal drugo obravnavo. Poleg tega, da bo prepovedal baterijsko rejo kokoši, bo uvedel še obvezno čipiranje mačk in prepovedal kirurško kastracijo prašičev do sedmega dneva starosti brez anestezije, spremenjen bo tudi način financiranja zavetišč za živali. »S tem zakonom krepimo našo skupno zavezanost etičnemu ravnanju, odgovornemu skrbništvu in varovanju javnega interesa, ki presega zgolj individualne izbire,« je ob tem dejala kmetijska ministrica Mateja Čalušić.