Ulla Žibert / Vizualna umetnica, ki v različnih medijih obravnava pojem sence

Platno s črno-belo kravo na lesenem parketu, katere telo na belo steno za seboj meče impozantno senco. Toda ob pozornem opazovanju ugotovimo, da senca ne more biti njena. Čigava je? Kaj nam sporoča? Pa slikarska prostorska instalacija, ki z igro svetlobe in sence na steno projicira predrugačeno različico besedila, kot ga vidimo na objektu. In slika svetlega belega interjerja z vzorčasto barvno preprogo, iz katere se razteza preproga objekt kot podaljšek slikarskega platna. Kot senca. Gre za dela vizualne umetnice, Trboveljčanke Ulle Žibert (1988), ki se v različnih medijih – pa naj gre za slikarstvo, grafiko ali kiparsko-prostorske instalacije – ukvarja s pojmom sence; to razume kot svoj ključni izrazni medij. »Senca je že po definiciji ponovitev, dvojnik, drugi jaz, drugi ti,« pravi. »Nosi celo vrsto pomenov, tudi v umetnostni zgodovini, simboliki, psihoanalizi, filozofiji. V svojem bistvu je nekaj popolnoma samoumevnega in deluje kot efemerna potrditev nekega obstoja, toda kljub temu obstaja kot sinonim za nekaj nepojasnjenega ali nedefiniranega – in ravno zato me privlači.«