Ljudje trpeli, lastniki šteli

Od 12. junija, ko je vlada sprejela novo uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov in je Petrol protestno zaprl štiri poslovalnice v manjših krajih, je tečaj delnice Petrola rasel. Povedano konkretneje: če je bil okrog 10-odstotni delež Petrola, ki ga obvladuje eden najvplivnejših lastnikov, to je podjetnik Darij Južna, 13. junija vreden 197,5 milijona evrov, je bil ta torek, ko je Petrol napovedal vnovično odprtje štirih servisov, vreden skoraj 10 milijonov evrov več, 207,4 milijona evrov. Medtem ko so vodilni Petrola zadnje tedne javno zatrjevali, da je Petrol v nemogoči finančni situaciji, se je delničarjem – smejalo.

»Tečaj delnice Petrola je res na večletnem vrhu,« potrjuje borzni posrednik pri OTP banki Marko Bolarič in pravi, da gre za nadaljevanje daljšega pozitivnega trenda: »Rast traja približno leto in pol, in kot kaže, se to zaradi nedavnih dogodkov ne spreminja. Tako imenovani konflikt ne vpliva resneje na gibanje.« V zadnjem mesecu je tečaj delnice Petrola zrasel z 48 na 50 evrov, ta ponedeljek so nekateri delnice prodajali po rekordnih 51,40 evra. Tudi Lojze Kozole, analitik Ilirike, potrjuje, da je delnica Petrola »domala na zgodovinskem vrhu, ob prometu, ki ostaja stabilen in se ni zmanjšal kljub aktualnim dogajanjem«. Meni, da tako gibanje – »onkraj aktualnih kratkoročnih izzivov« – kaže pričakovano dolgoročno stabilnost poslovanja.

S Petrola so v torek dopoldne sporočili, da bodo spet odprli poslovalnice v Petrini, Solčavi, Črnem Vrhu in Podkorenu. »Do odločitve je prišlo na podlagi razumevanja potreb lokalnih skupnosti in z namenom pospešitve iskanja rešitev s pristojnimi ministrstvi,« je sporočila uprava, ki jo vodi Sašo Berger.

Član uprave Jože Smolič je sicer še teden nazaj napovedal, da bodo ob obstoječi regulaciji cen nadaljevali z zapiranjem poslovalnic, omenjal je število 30: »Ne napenjamo mišic, mi smo podjetje, smo trgovci, to je naša služba.« Ob trditvah, da so na koncu in da naj bi zaradi vladne regulacije izgubili 30 milijonov evrov dobička, dodajmo, da so si delničarji Petrola zgolj v zadnjih treh letih izplačali za 222 milijonov evrov dividend; od tega bodo letošnjih rekordih 86,3 milijona evrov prejeli na račune 1. avgusta.

Medtem ko so vodilni Petrola zadnje tedne javno zatrjevali, da je Petrol v nemogoči finančni situaciji, se je delničarjem – smejalo.

V sredo, ko je nastajala Mladina, še ni bilo jasno, ali bo vlada popustila in odpravila regulacijo cen goriv ob avtocestah in hitrih cestah, kar je Petrol mesec nazaj najbolj zmotilo. Do zadnje uredbe so bile cene na avtocestah in hitrih cestah izločene iz regulacije, zaradi junija uveljavljene uredbe pa tudi tam trenutno liter 95-oktanskega bencina stane 1,437 evra in dizla 1,487 evra, torej toliko kot na navadnih bencinskih servisih.

Če bi vladna uredba dopuščala in bi Petrol (MOL&INA, Shell in še nekaj drugih) o cenah odločal sam, bi bile cene goriva na avtocestah in hitrih cestah višje, kupci goriv bi morali plačati več. To kaže tudi dogajanje na Hrvaškem, kjer je vlada ta ponedeljek opustila uredbo o določanju najvišjih cen goriv in dala proste roke trgovcem. Rezultat? Ob nadaljnji regulaciji bi liter bencina v sredo na Hrvaškem stal 1,41 evra in dizla 1,36 evra, večina trgovcev pa je v sredo poročala o srednjih vrednostih pri 1,44 evra za bencin in 1,39 evra za dizel, a so cene dizla že segale do 1,47 evra. Pričakovane so nove rasti in še opaznejše razlike v cenah po lokacijah.

Dogajanje na Hrvaškem, ki koristi tudi Petrolu (tam ima 203 bencinske črpalke, v Sloveniji 318), je v torek izkoristil tudi premier Robert Golob: »Dogajanje na Hrvaškem je nedvoumen dokaz, da je odločitev vlade o regulaciji cen edina pravilna in odgovorna do ljudi. Kdor koli misli, da bo to vlado izsiljeval za svoje osebne finančne koristi in na račun ljudi, se hudo moti.«

A tudi vlada bi morala dogajanje s Petrolom vzeti kot streznitveno lekcijo. Ljudi na periferiji in njihove osnovne potrebe prepušča (ne)milosti nepredvidljivega kapitala. Država kot skoraj tretjinska lastnica nima več pomembnega vpliva na dogajanja v Petrolu. Trije »državni« člani v 9-članskem nadzornem svetu, ki mu predseduje Vesna Južna, žena Darija Južne, in jo nadomešča Mario Selecky iz slovaško-češke finančne skupine J&T, ki ima dobrih 12 odstotkov Petrola, so očitno brez moči.