18. 7. 2025 | Mladina 29 | Politika
Dolgotrajna oskrba za telebane
Kaj prinaša novi, tretji steber socialne varnosti?
Minister za solidarno prihodnost, odgovoren za izvedbo projekta dolgotrajne oskrbe, v Domu starejših občanov Fužine ob lanskem mednarodnem dnevu žensk
© Borut Krajnc
Dvajset let so se pisali razni predlogi zakona o dolgotrajni oskrbi in nemalo različic je poniknilo v predal. Nazadnje ga je sprejela prejšnja Janševa vlada in nanj vezala evropska sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost – a je bil ta zakon dejansko neizvedljiv in ni imel zagotovljenega stabilnega financiranja. Vlada Roberta Goloba je zato za leto dni zamaknila uveljavitev zakona, medtem ko sta vzpostavitev novega sistema in tretjega stebra socialne varnosti (poleg pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja), za katerega se bo prihodnji mesec prvič pobralo tudi solidarnostni prispevek, postali prioritetni nalogi ministrstva za solidarno prihodnost in ministra Simona Maljevca. Sistem dolgotrajne oskrbe se je zagnal. Ker gre za tako kompleksen sistem, pa ni nenavadno, da je okoli njega še zmeraj veliko nejasnosti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Politika
Minister za solidarno prihodnost, odgovoren za izvedbo projekta dolgotrajne oskrbe, v Domu starejših občanov Fužine ob lanskem mednarodnem dnevu žensk
© Borut Krajnc
Dvajset let so se pisali razni predlogi zakona o dolgotrajni oskrbi in nemalo različic je poniknilo v predal. Nazadnje ga je sprejela prejšnja Janševa vlada in nanj vezala evropska sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost – a je bil ta zakon dejansko neizvedljiv in ni imel zagotovljenega stabilnega financiranja. Vlada Roberta Goloba je zato za leto dni zamaknila uveljavitev zakona, medtem ko sta vzpostavitev novega sistema in tretjega stebra socialne varnosti (poleg pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja), za katerega se bo prihodnji mesec prvič pobralo tudi solidarnostni prispevek, postali prioritetni nalogi ministrstva za solidarno prihodnost in ministra Simona Maljevca. Sistem dolgotrajne oskrbe se je zagnal. Ker gre za tako kompleksen sistem, pa ni nenavadno, da je okoli njega še zmeraj veliko nejasnosti.
Prva se lahko začne že pri imenu – izraz »dolgotrajna oskrba« v osnovi pomeni »sistem storitev in ukrepov, namenjenih osebam, starejšim od 18 let, ki so zaradi bolezni, starosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualne sposobnosti dlje časa ali trajno odvisni od drugih, ko pride do opravljanja osnovnih in podpornih dnevnih opravil«. To so denimo prehranjevanje, pitje, oblačenje, pomoč pri gospodinjskih opravilih, nakupovanju živil, življenjskih potrebščin in podobno. Tu bo na pomoč priskočila dolgotrajna oskrba, uporabniki pa bodo lahko koristili tudi tako imenovane storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti – denimo fizioterapijo in delovno terapijo. Kot dolgotrajno oskrbo v resnici že poznamo storitve, ki so na voljo v domovih za starejše, in čeprav zakon prav tako prinaša nekatere novosti zanje, je najbrž ključna ta, da uvaja možnost dolgotrajne oskrbe tudi na domu.
Upor gospodarstva
A ustavimo se za trenutek drugje, pri tistih glasovih, ki so bili zadnje tedne najglasnejši. Ob uvedbi novega prispevka za dolgotrajno oskrbo so se najprej oglasili gospodarstveniki. Prispevek bodo v obsegu enega odstotka bruto plače plačevali zaposleni, en odstotek delodajalci, upokojenci ga bodo plačevali v obsegu enega odstotka neto pokojnine, samozaposleni – pri tem zaradi zavajanja v javnosti velja dodati: tudi samozaposleni v kulturi – in kmetje s prijavljeno dejavnostjo pa v višini dveh odstotkov bruto plače. Na ta način naj bi država letos zbrala okoli 250 milijonov, drugo leto pa okoli 650 milijonov evrov, ki bodo namenjeni izvajanju dolgotrajne oskrbe.
Gospodarstveniki svarijo pred uvajanjem prispevka, češ da zaradi »davčnega primeža« Slovenija ni konkurenčna – čeprav ima gospodarstvo rekordne dobičke.
Pomagajmo si s primerjavo: v Nemčiji denimo poznajo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo (Pflegeversicherung) vse od leta 1995. Stopnja prispevka tam trenutno znaša 3,6 odstotka bruto plače oziroma 4,2 odstotka za zaposlene brez otrok. Pri čemer si prispevek v glavnem enakomerno razdelita zaposleni in delodajalec, se pravi vsak po 1,8 odstotka (razen v primeru zaposlenih brez otrok, ko zaposleni dodatno krije še 0,6 odstotka sam). Izjema je zvezna dežela Saška, kjer je razmerje nekoliko drugačno. Tam zaposleni plača 2,3 odstotka (oziroma 2,9 odstotka, če nima otrok), delodajalec pa 1,3 odstotka bruto plače.
Vrnimo se v Slovenijo. Gospodarstveniki so se ob uvedbi novega prispevka postavili na glavo. Blaž Cvar, predsednik Obrtniško-podjetniške zbornice Slovenije, je ministra pozval k odstopu. Prav tako Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, pri čemer je v oddaji Odmevi še izjavil, da je sam zmeraj »znal pohvaliti pridne« in »pokarati poredne«, a da ni nič slabšega od ministrstva za solidarno prihodnost. V Klubu slovenskih podjetnikov pa so predlagali zamrznitev izvajanja zakona »v delu, ki nalaga obveznost plačevanja novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, dokler niso zagotovljeni (vsaj) minimalni pogoji za implementacijo«. Podobno pred uvajanjem prispevka, češ da zaradi »davčnega primeža« Slovenija bojda ni več konkurenčna, gospodarstveniki svarijo že daljši čas – kljub temu da ima gospodarstvo rekordne dobičke.
Iz izjav gospodarstvenikov bi bilo moč slutiti, da smo začeli plačevati storitev, ki se v resnici še ne izvaja. A to ne drži. V Sloveniji imamo že več kot 1600 oskrbovalcev družinskega člana, se pravi svojcev, ki nudijo oskrbo svojim najbližjim. Prav tako okoli 5000 uporabnikov že uporablja tako imenovano E-oskrbo. To je zapestnica, ki jo nosi uporabnik in zazna nenavadne gibe, denimo če oseba pade, ter o tem obvesti klicni center. Ta je brez posebnega ocenjevanja, samo z mnenjem zdravnika, na voljo vsem, ki so starejši od 80 let, zanjo pa lahko zaprosijo tudi ostali.
»Zato pozivov k odstopu ne morem razumeti drugače kot politično dejanje. Vseeno smo v letu pred volitvami,« je srd gospodarstvenikov komentiral Maljevac. »Gospodarstveniki govorijo, da so za dolgotrajno oskrbo, istočasno pa nasprotujejo prispevku. To dvoje enostavno ne gre skupaj.« Pogosto katastrofičnih scenarijev so v Levici, od koder prihaja minister, sicer že vajeni. Pred nekaj leti, ko so urejali zakon o minimalni plači, so denimo poslušali, da bo njen dvig potopil gospodarstvo. Pa se to ni zgodilo. »Pri prispevku se sicer velikokrat postavlja vprašanje, zakaj bi ga plačevali, če pa dolgotrajne oskrbe ne potrebujemo. Ključna se mi pri tem zdi analogija z zdravstvenim sistemom. Tudi sam, ko sem imel 20 let, nisem šel pogosto k zdravniku, pa sem vseeno plačeval zdravstveni prispevek. Ko pa sem zdravnika potreboval, sem vedel, da grem lahko k njemu in da bom pomoč dobil brezplačno. Na enak način postavljamo sistem dolgotrajne oskrbe. Ko jo bomo potrebovali mi ali nekdo od naših bližnjih, naj bo to naša mama ali babica, nam ne bo treba razmišljali o globini našega žepa. To je osnova tega sistema. In mislim, da tudi osnova socialne države,« trdi minister.
Položnice varovancev domov za starejše bodo konec leta nižje, saj bodo po novem plačevali samo »hotelski del«, oskrbovalni del pa bo krit iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Drži pa, da je novi sistem pred pomembnim mejnikom. Na vstopnih točkah centrov za socialno delo so prejšnji mesec začeli sprejemati vloge – do zdaj naj bi jih prejeli nekaj čez tisoč –, prvi upravičenci pa lahko pričakujejo, da bodo odločbe prejeli jeseni, ko naj bi bil vzpostavljen tudi informacijski sistem za njihovo lažjo izdajo.
Prvi koraki
Kako stvar deluje v praksi? Denimo, da vaš oče potrebuje pomoč. V tem primeru lahko odda (ali oddate) vlogo osebno ali po telefonu na katerem od 16 regijskih centrov. V centru bodo nato opravili obisk na domu in pogovor, v katerem bodo preverili tako zdravstveno kot socialno stanje uporabnika, na podlagi tega pa pripravili oceno, koliko ur dolgotrajne oskrbe mu pripada. Nato bo uvrščen v eno od petih kategorij. Prva kategorija je namenjena tistim, ki pri vsakodnevnih opravilih potrebujejo manj podpore – tem bo pripadlo 20 ur oskrbe na teden. Peta, najvišja kategorija, pa je namenjena tistim, ki so nepomični in potrebujejo podporo tako rekoč ves čas – tem bo pripadlo 110 ur oskrbe na teden.
V primeru najvišjih dveh kategorij, četrte (ko je uporabniku dodeljenih 80 ur oskrbe na teden) in pete, lahko oskrbniki postanejo tudi družinski člani. Za to so upravičeni do delnega plačila za izgubljeni dohodek (to je 1,2-kratnik minimalne plače, če oskrbujejo enega sorodnika, oziroma 1,8-kratnik, v kolikor nudijo pomoč dvema), saj morajo pred tem zapustiti trg dela. Oskrbovalci svojih družinskih članov pa lahko postanejo tudi upokojenci. Ti imajo enake pravice kot ostali oskrbovalci, vključno s 40 oziroma po treh letih 20 odstotki pokojnine, za kar morajo vložiti zahtevo na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Marina Novak Rabzelj je direktorica centra za socialno delo v Posavju, kjer so doslej prejeli nekaj več kot sto vlog za dolgotrajno oskrbo na domu. Do začetka tedna so njihove svetovalke opravile okoli 30 obiskov domov kandidatov. »Sodelavke mi poročajo, da so ljudje izjemno hvaležni, kadar pridejo do njih,« je povedala. »Počutijo se, kot da jim bo končno pripadla neka pomoč. Obenem pa se počutijo videne že zato, ker nekdo pride k njim in se z njimi pogovarja, kako živijo in kakšne so njihove potrebe.«
Ob odobreni vlogi se bo uporabnik lahko obrnil na katerega od izvajalcev dolgotrajne oskrbe in z njim sklenil osebni načrt, ki bo prilagojen njegovim dejanskim potrebam. Mreža izvajalcev, za snovanje katere naj bi bile odgovorne občine, sicer še ni popolna. Doslej so na ministrstvu prejeli 57 vlog izvajalcev, pri čemer jih večina pokriva več kot samo eno občino. Po zadnjih podatkih naj bi bilo tako pokritih že več kot 160 občin, na ministrstvu pa pričakujejo, da bi morala biti mreža v celoti vzpostavljena do konca poletja.
Pomembne novosti bodo pred koncem leta deležni tudi varovanci domov za starejše. Vsi, ki so danes v domski oskrbi, bodo z decembrom avtomatično prevedeni v nove kategorije dolgotrajne oskrbe, njihove položnice pa bodo precej nižje, saj bodo odslej plačevali samo nastanitev in prehrano (tako imenovani »hotelski del«), medtem ko bo oskrba krita iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Z vpeljavo kapice na višino stroškov standardne nastanitve (to je dvoposteljna soba s souporabo kopalnice) in prehrane pa stroški ne bodo smeli preseči zneska minimalne zajamčene pokojnine za polno delovno dobo, ki trenutno znaša 781 evrov. V marsikaterem primeru bo to pomenilo najmanj razpolovitev stroškov.
Z decembrom se bodo upravičenci, ki ne bodo izkoristili nobene od naštetih storitev, lahko odločili tudi za denarni prejemek. Ta bo, glede na kategorijo, v katero bodo uvrščeni, znašal od 89 do 491 evrov mesečno in bo nadomestil obstoječi dodatek za pomoč in postrežbo. Namenjen bo torej kritju stroškov oskrbe, ki si jo bo uporabnik uredil sam. Seveda pa bo ta, vsaj na začetku, najbrž samo krpal luknje, ki bi jih lahko povzročilo pomanjkanje kadra s področja zdravstvene nege in socialne oskrbe. V domovih za starejše po ocenah Skupnosti socialnih zavodov Slovenije primanjkuje okoli 340 delavcev, zaradi česar nekatere postelje v domovih ostajajo prazne, čakalne vrste pa so dolge. Posledično so ljudje primorani iskati pomoč na črnem trgu, kjer cene segajo v višave.
»Zdaj smo v zanimivi situaciji, ko imamo končno finančno vzdržen sistem, ni pa več ljudi, ki bi v njem zagotavljali storitve. Ljudje so odšli delat v druge, komercialne panoge, denimo v trgovino, s seboj pa odnesli sporočilo vsem prihodnjim rodovom, da je v tem sistemu težko delati in da je delo podplačano,« je povedal Marko Slavič, dolgoletni direktor Doma Danice Vogrinec Maribor. »Ker smo komajda opravili plačno reformo, bi bil na tem področju zdaj najbrž potreben drugačen premislek. Moj nasvet in apel bi bil, da se s skladom za dolgotrajno oskrbo seveda upravlja čim bolj racionalno – in da se s tem morebiti poskrbi tudi za novo, ’tiho’ plačno reformo, ki bi zagotovila ustreznejše plačilo najbolj obremenjenega kadra. Drugače bomo imeli resne težave.«
Vlada je zagrizla v kislo jabolko, ki se ga je marsikateri politik v preteklosti otepal. Naivno bi bilo pričakovati, da se ob tem ne bi pojavilo tudi nekaj nejevolje in negodovanja.
Na področju oskrbe najbolj primanjkuje zdravstvenega kadra, predvsem srednjih medicinskih sester in bolničarjev. Na ministrstvu se težav s kadrom dobro zavedajo, zato so na tem področju že sprejeli več ukrepov. Med njimi dodatne kadrovske štipendije za dijake in študente zadnjih letnikov srednjih šol ali fakultet, ki se zavežejo, da se bodo po koncu šolanja vsaj za eno leto zaposlili v zavodu. V institucijah so finančno podprli tudi prostovoljstvo, ki ga razumejo kot morebitni bazen novega kadra, in razširili dodatek k plači za zaposlene, ki delajo z ljudmi z demenco, v domovih pa krijejo stroške dodatnega izobraževanja za tiste, ki bi se izobrazili za srednjo medicinsko sestro ali bolničarja. Z zavodi se prav tako pogovarjajo o kadrovskih stanovanjih za zaposlene, direktorje pa so pozvali, naj izkoristijo vse ukrepe, ki jih omogoča plačna zakonodaja, denimo tega, da lahko 10 odstotkom zaposlenih dvignejo plačne razrede ob soglasju ministrstva. Obenem sprejemajo ukrepe, vezane na zaposlovanje tujcev.
Če se ob koncu vendarle vrnemo k očitkom, ki sta jih minister in sistem dolgotrajne oskrbe v zadnjih tednih požela od gospodarstvenikov – vsak poslovnež ve, kako težko je na novo postaviti že na videz banalno stvar, na primer lokal, kaj šele večje podjetje, ta vlada pa je zagrizla v kislo jabolko dolgotrajne oskrbe, ki se ga je marsikateri politik v preteklosti otepal z vsemi štirimi in ga raje podal naprej. Naivno bi bilo pričakovati, da se ob uvedbi tako velikega sistema ne bi pojavilo tudi nekaj nejevolje in negodovanja. Pa tudi napak in nedoslednosti. Kar pa ne spremeni dejstva, da je postavitev dolgotrajne oskrbe kot novega, tretjega stebra socialne varnosti eden najpomembnejših in v resnici ključnih vladnih projektov. Na podlagi njegovega uspeha bodo volivci, ko se bodo prihodnje leto odpravili na volišča, navsezadnje ocenjevali delo te vlade.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.