Konec zdravstvene krize?

Jedro nesoglasij med vlado in zdravniškimi organizacijami, predvsem zdravstvenim sindikatom Fides, ostaja zakon o zdravstveni dejavnosti, s katerim želi koalicija jasneje ločiti javno zdravstvo od zasebnega. V Fidesu so prejšnji mesec vložili zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega zakona, saj naj bi omejeval pravico zdravnikov do dodatnega dela in prosto izbiro zaposlitve, kar po njihovem mnenju pomeni neposreden poseg v ustavno zagotovljeno pravico do svobode dela. Uveljavitev zakona naj ne bi imela le negativnih učinkov na partikularne interese nekaterih zdravnikov, škodovala naj bi, kot trdijo v Fidesu, tudi javnemu zdravstvu. Zaradi omejevanja dela zunaj javnega sistema naj bi sledili dodatne kadrovske izgube in zastoji. Podobno je tudi mnenje drugih zdravniških organizacij.

Na začetku leta so iz njihove koordinacije, ki jo sestavljajo Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides ter Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, sporočili, da bo spremenjeni zakon o zdravstveni dejavnosti oslabil kakovost in dostopnost zdravstvene oskrbe in povečal tveganje za prehod nekaterih specialnosti v samoplačništvo. »Obstaja velika nevarnost, da bodo morali bolniki plačevati za storitve iz lastnega žepa, čeprav so vključeni v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja,« je tedaj dejal Rok Ravnikar, podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije. Parlament je kljub kritikam zakon o zdravstveni dejavnosti sprejel. Kakšni so danes njegovi učinki? Ali se zdravniki res selijo k zasebnikom in ali so storitve res slabše dostopne?

Omejitve

Zakon o zdravstveni dejavnosti, pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje, bo polno zaživel šele prihodnje poletje. Ministrstvo mora na njegovi podlagi izdati 21 podzakonskih predpisov, tudi dve vladni uredbi. V najpomembnejši med njimi bodo na novo določeni načini merjenja delovnih obremenitev. Po novem bo tako prepovedano sklepati podjemne pogodbe med javnim zdravstvenim zavodom in zasebnim podjetjem – recimo zdravnikom kot samostojnim podjetnikom. Dovoljeno bo le delo pri koncesionarjih ali v drugih javnih zdravstvenih domovih, pa še tam samo, če bo matični javni zavod za svoje zaposlene vodil analizo dnevne delovne obremenitve za najmanj tri zaporedne mesece pred odločanjem o izdaji soglasja. To ureditev bodo zavodi začeli uveljavljati oktobra. V večini bolnišnic bodo enoletna soglasja za delo zunaj zavoda podeljena spomladi prihodnje leto, to pomeni, da bo učinek viden šele čez slabo leto. Kljub temu pa v bolnišnicah že danes približno vedo, kaj se bo tedaj zgodilo. Vedo tudi njihovi zaposleni.

Tako se denimo nova, ostrejša razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom občuti pri pomanjkanju zanimanja za ustanavljanje zdravniških podjetij.

Zdravniki ne hitijo več k zasebnikom. Letos je bilo ustanovljenih le 29 zdravniških s. p.-jev, lani v istem obdobju skoraj sto.

Leta 2023 so zdravniki ustanovili 181 svojih podjetij – v obliki s. p. Še lani je v prvi polovici leta skoraj 100 zdravnikov ustanovilo svoja podjetja, letos pa je bilo v istem obdobju takšnih le 29. Še večje vprašanje je, ali se bo pomanjkanje zanimanja za zasebništvo pokazalo tudi v slabši dostopnosti zdravstvenih storitev. Ko smo bolnišnice vprašali o učinkih nove ureditve, so nam iz njih odgovorili, da bodo po novem izdali za več kot polovico manj soglasij za delo drugje, kot so jih prej. V UKC Maribor pravijo, da ima pri njih dovoljenje za delo drugje 364 zaposlenih, a ta dovoljenja bodo večinoma potekla leta 2026. In ker se v skladu z novim zakonom soglasja izdajajo le za delo v javni zdravstveni mreži, pričakujejo, da ne bo podaljšanih približno 170 soglasij.

V celjski bolnišnici bo osip še večji. Tam imajo podeljenih 131 soglasij za delo drugje, ki bodo prav tako potekla na začetku prihodnjega leta. Šestindevetdeset zdravnikov od omenjenih 131 je soglasje dobilo za delo pri zasebnikih, 12 pa jih ima soglasje za delo znotraj javne zdravstvene službe in pri zasebnih izvajalcih. To pomeni, da bodo v celjski bolnišnici soglasja izgubili skoraj vsi zdravniki. »Če bodo zaposleni zaprosili za soglasja za delo pri zasebnih izvajalcih, bodo te vloge avtomatsko zavrnjene,« so sporočili iz bolnišnice.

Bodo te spremembe vodile k slabši dostopnosti zdravstvenih storitev za paciente? Za zdaj kaže, da se to ne bo zgodilo. V celjski bolnišnici nimajo informacij o morebitnih odhodih zdravnikov, prej nasprotno. Ker lahko bolnišnica sklene podjemno pogodbo z lastnim zaposlenim za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru posebnih programov, tudi za izvajanje Nacionalnega prioritetnega programa, namenjenega skrajševanju čakalnih dob, so, kot pravijo v bolnišnici, »željo po dodatnem delu v tem sklopu, ki se izvaja zunaj rednega delovnega časa, že izrazili nekateri posamezniki, s katerimi smo tako sklenili podjemne pogodbe za izvajanje prioritetnega programa, nadejamo pa se še nadaljnjih tovrstnih oblik sodelovanja z zaposlenimi«.

Tudi drugi zdravstveni statistični podatki ne kažejo, da bo ostrejša razmejitev med javnim in zasebnim pripeljala do kataklizme. Po zadnjih podatkih javne zdravstvene zavarovalnice (ZZZS) se javni zdravstveni sistem prebuja. To se najbolje vidi pri številu obravnav. V prvih petih mesecih leta 2019, pred epidemijo torej, je zdravstveni sistem opravil dobe tri milijone specialističnih zdravstvenih obravnav, od tega dva milijona in pol v javnem sistemu, nato pa je sledilo zmanjšanje produktivnosti in daljšanje čakalnih dob. V zadnjem obdobju se ta trend obrača. V prvih petih mesecih letošnjega leta je naraščanje  očitno, saj je bilo opravljenih 3,4 milijona obravnav, največ zaslug za to povečanje ima javni sistem. Zasebniki so namreč letos opravili celo manj obravnav kot lani, a se je to zmanjšanje kompenziralo v javnem sistemu, kjer se je število obravnav v prvih petih mesecih letošnjega leta glede na isto obdobje lani povečalo z 2,79 milijona na 2,93 milijona.

Zapišimo drugače – če primerjamo produktivnost javnega in zasebnega sektorja v prvih petih mesecih leta 2019 in 2025, vidimo, da je javni sektor letos opravil za 35 odstotkov več specialističnih obravnav, zasebniki pa za 26 odstotkov več. Pri čemer je treba dodati, da so koncesionarji storitve povečevali na enostavnejših in bolj dobičkonosnih področjih, kot je slikovna diagnostika – te storitve so se pri zasebnikih v omenjenem obdobju povečale kar za 85 odstotkov. Omenimo še primer zobozdravstva. Tam so zasebni koncesionarji v prvih petih mesecih leta 2019 in v prvih petih mesecih letošnjega leta opravili približno isto število storitev (okoli 550 tisoč), v javnem sistemu pa se je v tem obdobju število storitev povečalo za 19 odstotkov na 650 tisoč.

Podatkov, ki kažejo na prebujanje zdravstvenega sistema, je še več. Tako postaja očitno, da se je začelo kljub naraščanju potreb po zdravstvenih storitvah zmanjševati število tistih, ki čakajo na prvi pregled – kar je pomemben podatek, saj pokaže, da je pacient sprejet v sistem in obravnavan. To se je zgodilo zaradi spremembe pri plačevanju tovrstnih obravnav. Prav tako je spomladi postalo jasno, da narašča zanimanje za družinsko medicino. Za specializacijo družinske medicine v preteklosti ni bilo zanimanja. Leta 2018 se je na razpise za specializacijo družinske medicine prijavilo le 25 kandidatov, lani se je na prosta mesta prijavilo 82 študentov medicine. Tudi to je posledica starih ukrepov – leta 2021 in 2022 je ministrstvo za zdravje specializantom družinske medicine zaradi deficitarnosti zvišalo urne postavke, po tem letu pa specializantom družinske medicine pripada 1000 evrov bruto mesečne stimulacije za čas izobraževanja.

Jasnejša razmejitev javnega in zasebnega sektorja bo okrepila javni sistem, a revolucije ni pričakovati. Letošnjih 82 novih zdravnikov družinske medicine bo moralo nadomestiti tudi zdravnike, ki odhajajo v pokoj. Za povrhu pa naj bi v Sloveniji po različnih merilih primanjkovalo od 300 do 700 družinskih zdravnikov. To pomeni, da bi se moral trend rasti nadaljevati približno desetletje. Podobno je s številom tistih, ki nedopustno dolgo čakajo na prvi pregled. V skladu s sedanjo hitrostjo zmanjševanja tega števila se bodo razmere uredile šele čez približno deset ali 15 let ...